To so se sinoči na javni obravnavi osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za območje brežiške hidroelektrarne spraševali številni Brežičani, ki so razgrnitev načrta dočakali po več kot dveh letih in pol zamude. Da ljudem ni vseeno, so dokazali z visoko udeležbo, saj se je razprave v večnamenski dvorani brežiškega mladinskega centra udeležilo več kot 200 ljudi. Čeprav večina izmed njih ni proti gradnji hidroelektrarn, pa jim je skupna bojazen, da bodo Brežice postale razlivno polje za celotno Slovenijo.

"V Sloveniji se igračkajo. Smo kot del telesa čisto na koncu, ki ga ne bom omenil. Od Ljubljane navzdol pretiravajo, hitro spuščajo vode in zato se pri nas nivo vode dviga. Država Hrvaška ne dovoli, da bi bil vpliv vode preko meje, pa bomo potopili nas,"je bojazen številnih prebivalcev ob Savi in Krki izrazil Janez Ivšič iz Krške vasi, kjer rešitev vidijo v tem, da se stična točka Save in Krke spusti nižje, dolvodno.

A to bo v praksi bolj kot ne misija nemogoče. Naravovarstveniki namreč poglabljanja rečne struge Save zaenkrat niso dovolili, po besedah direktorja družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdana Barbiča pa bo treba najti kompromis med naravo, okoljem in ljudmi.

"Nikoli ne moremo narediti projekt tako, da bo vsem vam všeč. To je vedno stvar nekega kompromisa, dogovora in izboljšav. Namen javne razprave pa je ravno v tem, da podate določene pripombe in predloge in da se ti na koncu tudi upoštevajo," je navzočim v dvorani povedal Barbič.

Proti načrtovani hidroelektrarni, ki bo četrta v nizu elektrarn na spodnji Savi, so bili tako izrecno le predstavniki Biotehniške fakultete, ki nasprotujejo predvsem zmanjšanju več kot 200 hektarov kmetijskih površin.

Javna obravnava osnutka DPN za območje brežiške hidroelektrarne bo v četrtek v Krškem, 9. marca pa še v Zagrebu.