I. Vidmar

V Občini Šmarješke Toplice, ki je znana po tamkajšnjih termah, si prizadevajo, da bi ob drugem termalnem izviru v občini pri ostankih gradu Klevevž s partnerji zgradili reprezentativni in unikatni samooskrbni hotelski center s poudarkom ekološke pridelave na širšem območju. Z novim hotelskim središčem bi prišli do več kot 200 novih delovnih mest.

Na šmarješki občini so ob nedavnem obisku ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška za STA pojasnili, da projekt, ki ga ocenjujejo na 40 milijonov evrov, temelji naj trajnostnem razvoju, občina pa si prizadeva, da bi ga uresničila s pomočjo domačih ali tujih vlagateljev in evropskih nepovratnih vložkov.

Postavitev so zastavili stopenjsko, tako da bi najprej na naravno izredno ugodnem in kmetijsko razvitem klevevškem območju ustanovili izobraževalni in oskrbovalni center, v nadaljevanju pa vanj umestili grajski in hotelski kompleks.

Podviga s prepletom novih izobraževalnih smeri, sadjarstva in vrtnarstva, ter vrhunske turistične ponudbe, pa bi se lotili s sodelovanjem novomeškega Centra biotehnike in turizma Grm ter z drugimi poslovnimi partnerji.

Dodali so, da so za približno 32 hektarjev omenjenega območja v glavnem že sprejeli ustrezne občinske prostorske načrte, sicer pa predvidevajo pripravo še podrobnejših, s katerimi nameravajo omenjeni grajski in hotelski kompleks z apartmaji v obliki dolenjskih zidanic - vse naj bi smiselno povezali v arhitekturno in vsebinsko celoto - še natančneje opredeliti.

Idejno zasnovo za ureditev območja so že pripravili, vendar pa ta za investitorja ni zavezujoča, so opozorili.

Nadaljevali so, da želijo z novim klevevškim kompleksom ohraniti in tolmačiti bogato krajevno zgodovino ter naravno in kulturno dediščino, ustvariti nova delovna mesta, okrepiti izobraževanje in poskrbeti za trajnostni razvoj projekta.

Sicer pa na šmarješki občini že iščejo morebitne naložbenike in se hkrati z rodbino Ulm, ki je med zadnjimi živela v gradu Klevevž, pogovarjajo o ureditvi grajske muzejske zbirke.

Na šmarješki občini so še zapisali, da omenjeno ministrstvo projekt podpira in da bo sodelovalo pri njegovi promociji ter iskanju morebitnih naložbenikov.

Grad Klevevž je dal leta 1265 na skalnem območju na levem bregu potoka Radulja na Dolenjskem sezidati freisinški škof Konrad, prvič pa je izrecno omenjen kot Castrum Chlingenuelz leta 1306. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov in doživel več prezidav. Med drugo svetovno vojno je prešel v last nemškega rajha, zaradi česar so ga partizani leta 1942 požgali.

Od klevevškega posestva je ohranjeno le še nekaj grajskega zidu, ohranjena so nekatera gospodarska poslopja in ostanki parka. Omenjeno območje je med drugim pokrito z nasadi sadnega drevja in vinogradi, v okolici porušenega gradu pa je več naravnih toplih izvirov.