Vlada Rs

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da so na današnji seji med drugim sprejeli predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Dejala je, da predlog zakona prinaša številne rešitve na več področjih, med drugim želijo z ukrepi za obvladovanje absentizma preprečiti zlorabe bolniškega staleža.

Absentizem kot pereč finančni in organizacijski problem

Poudarila je, da je absentizem v Sloveniji velik problem, ki zahteva visoka finančna sredstva, Slovenija pa je med prvimi državami v Evropi tudi po številu dni odsotnosti z dela zaradi bolezni.

Kaj so sklenili?

Kako bodo zapirali Premogovnik Velenje?

Predlog zakona vsebuje nujne, ciljano usmerjene ukrepe na področju zdravstvenega varstva, s katerimi se odločilno vpliva na stabilizacijo celotnega zdravstvenega sistema, je dodala.

Možnost odvzema nadomestila ob zlorabi bolniškega staleža

Predlog zakona med drugim vključuje številne ukrepe za zmanjševanje absentizma, kot so laični nadzor na zakonski ravni, določitev režima gibanja ter možnost odvzema nadomestila v primeru zlorabe bolniškega staleža.

Na tem področju z interventnim zakonom urejajo laični nadzor, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje sicer že izvaja, a ni urejen na zakonski ravni.

Glede laični nadzornikov pa je pojasnila, da so že zaposleni na ZZZS-ju, nekaj dodatnih naj bi zaposlili že v preteklem letu, nekaj pa jih verjetno bodo še zaposlili, je napovedala.

Zakon prav tako ureja določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo, o katerem bosta seznanjena tako zavarovanec kot delodajalec. Predlog zakona določa tudi možnost odvzema nadomestila v primeru zlorabe bolniškega staleža, "kar krepi odgovornost zavarovancev pri uveljavljanju pravice do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni".

Med bolniškim staležem se med drugim ne sme opravljati pridobitna dejavnost, je še spomnila ministrica in še enkrat poudarila, da boste lahko ob zlorabi bolniškega staleža po novem ostali brez nadomestila, če boste bolniško izkoriščali oziroma kršila navodila zdravnika.

Zagotovitev sredstev za poplačilo dolgov in posojil

Predlog zakona po njenih besedah zagotavlja tudi takojšnjo finančno stabilizacijo bolnišnic, ki imajo visoke zapadle obveznosti ali kumulativne izgube, ki so po besedah ministrice nastale predvsem zaradi dolgoletnega neustreznega vrednotenja bolnišničnih obravnav, ki niso odražale realnih stroškov, s čimer se prepreči nadaljnje kopičenje dolgov.

"S tem ukrepom se tako zagotovijo sredstva, da lahko bolnišnice poravnajo neplačane obveznosti oziroma odplačajo posojila, ki so jih nekatere najele pri zakladnici, da so lahko tekoče poslovale," je pojasnila.

"Cilj je zagotoviti stabilnejše poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in ohraniti dostopnost ter kakovost zdravstvene oskrbe za prebivalce," je dejala.

Sodelovanje z zasebnimi izvajalci

Predlog zakona dopušča dodatno možnost sklepanja pogodb o medsebojnem sodelovanju med izvajalcem zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži in zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti, če gre za zobotehniko, ortotiko, protetiko, optiko in optometrijo za največ 12 mesecev.

Mesečna stimulacija 1000 evrov bruto za specializacijo urgentne medicine

Z zakonom urejajo tudi vir financiranja mentorskega dodatka iz proračuna, ki zaposlenim pripada že danes in je zapisan v kolektivni pogodbi, vendar vir financiranja ni bil urejen.

Za ureditev stanja na področju urgentne medicine zakon uvaja finančno spodbudo za izbiro te specializacije.

Zakona uvaja plačevanje mentorskega dodatka v okviru kliničnega in praktičnega usposabljanja študentov in dijakov iz državnega proračuna.

"Uvaja se mesečna spodbuda za izbiro specializacije iz urgentne medicine v višini 1000 evrov bruto, s čimer želimo povečati zanimanje za to specializacijo, zagotoviti ustrezno število specialistov urgentne medicine in s tem izboljšati dostopnost do zdravstvenega varstva," je pojasnila ministrica.

"Verjamem, da bomo s tem in drugimi ukrepi povečali zanimanje za to specializacijo in vpis. Veste, da je bil na jesenskem razpisu za specializacije iz urgentne medicine prijavljen samo en kandidat," meni Prevolnik Rupel.

Podaljšanje obstoječih uspešnih ukrepov

V predlogu podaljšujejo tudi nekatere ukrepe iz prejšnjih interventnih zakonov, "ki so se izkazali za učinkovite". To so med drugim prenos nekaterih kompetenc izbranega osebnega zdravnika na medicinske sestre in enotna stopnja znanja slovenskega jezika B2 za tuje delavce. Uvedli pa bi tudi stopnjo znanja slovenskega jezika B1 za bolničarja negovalca.

· Novice

V Slovenski Bistrici vztrajajo pri svojem satelitskem urgentnem centru

Ministrica o napovedanih odhodih kirurgov v UKC Ljubljana

Ministrica je govorila tudi o napovedanih odhodih s kliničnega oddelka za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Ker zaradi novele zakona o zdravstveni dejavnosti po 1. maju 2026 zdravniki ne bodo smeli več hkrati delati v zasebnem in javnem zdravstvu, so nekateri zdravniki na tem oddelku najavili svoj odhod. Od zaposlenih 11 specialistov naj bi jih ostala le slaba polovica, še med to sta dva, ki bosta kmalu izpolnila pogoje za upokojitev.

"Na ministrstvu imamo 10. decembra že sklican sestanek s tem oddelkom. Potrebno je poslušati predstojnico maksilofacialne kirurgije v UKC Ljubljana. Gre za pomemben oddelek, odhod vsakega zdravnika je škoda, ker gre za usposobljene zdravnike, ki opravljajo dobro delo," je povedala Prevolnik Rupel in izrazila upanje, da do odhoda zdravnikov ne bo prišlo.

Če bi se to vseeno zgodilo, ima predstojnica oddelka Nataša Ihan Hren že pripravljen rezervni načrt, po besedah ministrice bi mesta zapolnili specializanti, ki bodo v letu 2026 zaključili s specializacijo. "Naredili bomo vse, da bomo zagotovili nemoteno nadaljevanje dela tega oddelka," je poudarila Prevolnik Rupel.

Predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu: Obravnava preložena na naslednjo sejo vlade

Glede predloga zakona o zdravstveni negi in babištvu pa je povedala, da bo obravnavan na naslednji seji, sej da ga mora še prej obravnavati Ekonomsko-socialni svet. "Obravnavo smo prekinili, ker gre za sistemski zakon in ga bo obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet," je pojasnila.