Veter časa odpihne pleve, ostanejo zrna
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve Krško - Kostanjevica na Krki in pokrajinski odbor VSO Posavje sta včeraj zaznamovala 25. obletnico zmage teritorialne obrambe Slovenije v Krakovskem gozdu in srebrni jubilej Slovenije.
V združenju so tako obudili spomin na dogodek 2. julija 1991, ko so pripadniki teritorialne obrambe napadli in onesposobili oklepno enoto Jugoslovanske ljudske armade, ki se je, potem ko so jo teritorialci ustavili na Medvedjeku, pomikala proti mejnemu prehodu Obrežje.
Takratni dogodek so včeraj zaznamovali z dopoldanskim pohodom in s poznejšo slovesnostjo pri spomeniku v Zalokah, ki stoji na počivališču ob avtocesti.
Pohodniki so se zbrali v Leskovcu pri Krškem. Zbrane je na začetku pohoda po slovenski himni pozdravila predsednica VSO Posavje Martina Prevejšek. V nagovoru je tudi spomnila na pomembno skupno akcijo teritorialne obrambe in pripadnikov milice z njihove krške postaje 28. junija 1991, ko so v bližnjem Vejerju zavzeli skladišče letalskega goriva jugoslovanske armade za letališče JLA v Cerkljah ob Krki.
Na slovesnosti v Zalokah je zbrane uvodoma pozdravila Martina Prevejšek, ki je v zahvali pripadnikom TO poudarila njihova izjemno pogumna in odločna dejanja, ko so v vojni za Slovenijo tvegali življenje, ubranili suverenost države in omogočili, da Slovenci že 25 let živimo v samostojni in neodvisni državi. Kot je rekla, so se pripadniki TO v sodelovanju z milico uprli agresorski jugoslovanski armadi. Kot je rekla, smo v tej vojni zmagali, a v njej ni šlo brez žrtev. V Krakovskem gozdu k sreči ni bilo žrtev, en pripadnik TO je bil ranjen. V sosednji občini Brežice je padel pripadnik TO Jernej Molan. Prevejškova je naštela imena teritorialcev, miličnikov in civilistov, ki so umrli v vojni za Slovenijo.
Na slovesnosti so poudarili, da so v omenjenem napadu na oklepno enoto v Krakovskem gozdu sodelovali teritorialci sevniške čete, intervencijskega voda Krško, intervencijskega voda Brežice in 15. diverzantske enote Brežice.
Osrednja govornika na Zalokah sta bila generalpodpolkovnik Albin Gutman, nekdanji načelnik generalštaba slovenske vojske in v času vojne za Slovenijo poveljnik Teritorialne obrambe na Dolenjskem, in Janez Janša, minister za obrambo med osamosvojitveno vojno.
Gutman je poudaril, da je bila leta 1991 zmagovalka v spopadih Teritorialna obramba. Jugoslovanska armada je vojno v Sloveniji izgubila, nekateri poveljniki te armade so končali na mednarodnem sodišču za vojne zločine. Po njegovih besedah je bila jugoslovanska armada agresor. Gutman je poudaril, da Slovenija še ni postavila pred sodišče nobenega od pilotov jugoslovanske armade, ki so bombardirali Slovenijo.
Slovenija danes po Gutmanovih besedah premalo poudarja domoljubje, v učbenikih za to vrednoto skoraj ni mesta. Tudi o vojni za Slovenijo je tam malo napisanega. In kako naj po Gutmanovih besedah mladi poznajo to zgodovino, če jih z njo nihče ne seznanja? »Slovenci znamo zmagovati, žal pa ne znamo ceniti zmage,« je menil.
Kot je dejal Janez Janša, slovesnosti, kot je bila včerajšnja, zaznamujejo tisto obdobje junija leta 1991, ko politika ni imela nobene vloge več, ampak je šlo za oboroženi boj za Slovenijo.
Janša je dejal, da je bila Dolenjska v tistih trenutkih ključna, skozi Dolenjsko in Posavje so vodile poti v prestolnico Slovenije. Na ozemlju, ki je bilo pod okriljem pokrajinskega štaba TO Dolenjske pod poveljstvom Albina Gutmana, so bile pomembne bitke. Te bitke so bile pomembne z vojaškega vidika, pomemben je tudi njihov psihološki pomen. Taka je bila zmaga nad omenjeno oklepno enoto JLA. S tem, ko jo je TO ustavila na Medvedjeku in pozneje v Krakovskem gozdu onesposobila za boj, je zadala velik psihološki udarec zvezni armadi. Tako so to zmago teritorialcev po Janševih navedbah ocenjevali tudi tuji analitiki. »Veter časa odpihne pleve. Ostanejo zrna. In med temi zrni se najbolj blešči ta bitka,« je rekel Janša.
Po njegovih besedah je osamosvojitev Slovenije rezultat tesnega sodelovanja milice in teritorialne obrambe. Pripadniki milice in TO so se ponekod v Sloveniji borili ramo ob rami. Na Dolenjskem to ni bilo tako. Milica na Dolenjskem ni izstrelila ob teritorialni obrambi nobenega naboja.
Za zelo pomembno akcijo teritorialne obrambe z velikim psihološkim učinkom je Janša označil napad na letališče jugoslovanske armade Cerklje ob Krki. To letališče je bilo strateški problem Slovenije. Po napadu teritorialcev, po katerem se je cerkljanska eskadrilja umaknila v Bihać, je Slovenija pridobila na času, ki ga je imela na voljo od vzleta letal do njihovega prihoda nad našo državo.
Janša je dejal, da je bila Slovenija slabo oborožena. Od raket, ki jih je imela, jih je veliko zadelo, predvsem, ko so merili na helikopterje. Na srečo.
Po Janševih besedah je v Sloveniji veliko spomenikov iz zgodovinskega obdobja, ko je bila bratomorna vojna. Spominska znamenja so celo za nepomembne sestanke, celo za škodljive sestanke. Imen tistih, ki so izstrelili mine na letališče Cerklje ob Krki, pa širša Slovenija ne pozna.
V Sloveniji je danes edino soglasje o tem, da nekaj ni v redu, kot je dejal Janša. Razhajamo se o tem, zakaj ni v redu. Razmere so take po Janševi oceni tudi zato, ker je preveč omenjenih spomenikov. Janša je ob koncu poudaril, da je domoljubje garant, da bomo kot Slovenija obstali in se razvijali.
Na slovesnosti na Zalokah so v kulturnem sporedu nastopili vokalna skupina Vilinke, recitatorja Lucija Mlakar in Janez Bizjak in harmonikarji iz Leskovca pri Krškem.
Prireditve so se med drugimi udeležili tudi poslanec Tomaž Lisec, Demosova poslanca prvega parlamenta 1990 Metod Šonc in Slavko Kmetič in nekdanji poslanec in minister Andrej Vizjak iz Brežic.
Po slovesnosti v Zalokah so se udeleženci zbrali v gostilni Arh v Leskovcu pri Krškem.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
