I. Vidmar

##IMAGE-3698322##

Bilo je 1. oktobra pred 120 leti, leta 1903. Ta dan je na izviru v Stopičah začelo delati črpališče novomeškega vodovoda in Novomeščani so lahko opustili stari, litoželezni vodnjak na Glavnem trgu, v katerega je bila speljana voda iz Krke. Danes novomeški vodovod, ki se je s tedanjih 10 km javnega omrežja razširil za devetdesetkrat, praznuje stodvajsetletnico, ki jo bo novomeška Komunala drevi počastila s slavnostno akademijo v Kulturnem centru Janeza Trdine.

Ob stodvajsetletnici so v Komunali pod uredništvom Istoka Zorka, vodje vodooskrbe, pripravili zbornik z bogatim zgodovinskim pregledom, predstavitvijo današnje vodooskrbe na širšem novomeškem območju, predstavitvijo štirih nagrajencev in članki s področja etnologije, naravovarstva in skrbi za čistost in zdravstveno neoporečnost pitne vode.

Na davišnji novinarski konferenci sta direktor podjetja Komunala Bojan Kekec in vodja sektorja vodooskrba Istok Zorko predstavila začetke in ključne prelomnice v zgodovini novomeškega vodovoda. »Pred 120 leti je bilo načrtovanje in financiranje gradnje vodovoda podobno kot je danes. Postopki za gradnjo in tehnična dokumentacija zelo podobni današnjim, le birokracija je bila bolj učinkovita, saj je od odločitve o financiranju do izgradnje vodovoda minilo le šest let. Financiranje je v 48 odstotkih prevzela takratna država Avstro-Ogrska, kranjski deželni fond je pokril 30 odstotkov in takratna občina Novo mesto 22,« je gradnjo v povsem različnih časih in državah primerjal Kekec in opozoril na veliko posodobitev vodovoda leta 1974, ko je ob stopiškem začelo obratovati tudi črpališče Jezero v Družinski vasi, na obeh črpališčih pa sta začeli delati novi črpalki, izdelani v podjetju Litostroj. Ti sta svojemu namenu služili do leta 2017, ko so ju v sklopu posodobitev v okviru projekta hidravličnih izboljšav zamenjali z novima.

Črpalki pa nista končali na odpadu. Ena je namenjena načrtovanemu muzeju vode, drugo pa so pred dnevi postavili pred upravno stavbo Komunale. Po besedah Istoka Zorka sta bili izdelani zelo kakovostno in bi brez težav črpali vodo tudi še danes. Izračunali so, da je ena v svojem delovnem obdobju izčrpala 52 milijonov kubičnih metrov vode, kar naj bi po besedah Bojana Kekca ustrezalo dvoletnemu pretoku reke Krke.

Velika prenova vodovoda je bila tudi leta 1953, ko so stare 150 milimetrske cevi zamenjali s sodobnimi azbestnimi 250 mm debelimi cevmi. Pomembna pridobitev je bila tudi vgraditev prvega klorinatorja, naprave za kloriranje vode, leta 1958, kar je pomembno prispevalo k zdravstveni neoporečnosti vode, saj je pred tem predvsem v času večjega deževja iz pip pogosto pritekla zdravstveno precej oporečna voda.

Kot je povedal Bojan Kekec, zadnje posodobitve za razliko od prejšnjih niso povečale zmogljivosti vodovodnega omrežja, so pa izboljšale kakovost vode in zmanjšale motnost ob deževju, zaradi katere je bilo pred tem tudi po sto dni na leto razglašeno obvezno prekuhavanje. »V prihodnosti nas čaka predvsem iskanje novih virov, saj obstoječi nimajo rezerve, ki bi jo uporabili v primeru izpada enega od obeh velikih virov. V prihodnosti bo imela družba še veliko skrbi v zvezi s pitno vodo, ki je že danes marsikje v svetu primanjkuje,« je ob koncu dodal Bojan Kekec.

Na drevišnji slavnostni akademiji bodo priznanja Komunale prejeli Miloš Matko, dolgoletni direktor, Franci Koncilija, geometer in pedantni kronist zgodovine podjetja, Jože Bašelj, vodja razvoja in investicij in vodja projekta hidravličnih izboljšav, in Božidar Kastelic, nekdanji vodja sektorja vodooskrba in nadzornik obnov vodovodov.