##IMAGE-3304183##

Čeprav je bil zakon sprejet že leta 2004, dimnikarska služba v Sloveniji še ni urjena tako, da bi dosegala želeni cilj: večjo stopnjo požarne varnosti. Zato tudi ne preseneča, da s stanjem, kot je sedaj, ni zadovoljen nihče: ne dimnikarska podjetja, ne mali dimnikarji, ne ministrstvo za okolje in prostor, ne uporabniki.

Po nedavnih pogovorih, ki jih je imel minister Karel Erjavec s predstavniki dimnikarskih podjetij, malih dimnikarjev in civilne iniciative Dimnik, ki zastopa interese uporabnikov, so se odločili, da bo posebna komisija, v kateri bodo predstavniki strokovne in zainteresirane javnosti, proučila možnosti sprememb zakonodaje za področje izvajanja dimnikarske službe.

"Pomembno nam je, da dosežemo, da bo požarna varnost zagotovljena. Ali bodo to zagotavljala velika podjetja ali mali dimnikarji, je stvar razpisov, podeljevanja koncesij," je opozoril minister Erjavec, ki mein, da mora tisti, ki upravlja to javno službo, to delati tako, da bodo zagotovljene: požarna varnost, kvaliteta in čim nižja cena storitev za zagotovitev požarne varnosti.

Na ministrstvo za okolje in prostor dnevno dobijo tudi do 50 pritožb uporabnikov, kar kaže, da te storitve sedaj niso kvalitetno opravljene.

"Povsod bi morali delati domači dimnikarji," pravi o samo enem vidiku težav Irena Lavrič Kotar iz Dimnikarstva Lavrič, d.o.o..

Njeno podjetje je eno od obeh dimnikarskih podjetij, ki v približno enakih deležih, merjenih s številom enakovrednih kurilnih naprav, pokrivata območje kočevske občine. Tod tovrstnih težav sicer zaenkrat še nimajo, a se jim lahko, če bi na področju podeljevanja koncesij za izvajanje dimnikarske službe vse ostalo tako, kot je sedaj, v prihodnosti tudi še lahko zgodijo.

"Tisti, ki smo imeli z občino sklenjene koncesijske pogodbe, smo morali na podlagi že podeljenih koncesij občine podati le vlogo za zainteresiranost, problem pa je nastal v tistih občinah, kjer so imeli dimnikarji le individualne pogodbe," pojasnjuje.

Kot primer navaja občine Semič, Črnomelj in Novo mesto.

"Na razpise za podelitev koncesij so velika podjetja prijavljala ljudi z višjo in visoko izobrazbo, ki pa mogoče sploh ne delajo na terenu. Na ta način so dobila več točk. Mali dimnikarji tako sploh niso imeli možnosti dobiti koncesijo, pa čeprav so nekateri od njih to delo prej opravljali že 20 let in ga tudi še naprej. Velika podjetja, ki so dobila koncesijo, jih namreč zaposlijo kot vodje okolišev ali pa jih najamejo kot podizvajalce," pravi in dodaja, da težava torej ni samo v tem, da se večje dimnikarstvo, ki ima denimo zaposlenih 10 ljudi z dimnikarsko izobrazbo, lažje poteguje za koncesijo, kot pa bi se njeno podjetje, ki ima le dva zaposlena.

Poleg že omenjenega, da prijavljajo ljudi s čim višjo izobrazbo, pa čeprav ne delajo na terenu, pa predstavlja veliko težavo tudi to, da nekatera podjetja iščejo kadre samo za čas razpisa, potem pa z njimi prekinejo pogodbo.

"Govori se celo o korupciji," pravi.

Zato pa tudi vsi, ki delajo pošteno, lahko pozdravijo ministrovo napoved, da bodo ponovno pogledali, kako so bile koncesije podeljene, opravili pa bodo tudi strokovni pregled izpolnjevanja določil koncesijskih pogodb pri koncesionarjih.

Poleg tega pa naj bi do jeseni pripravili tudi vse potrebno, da bi vladi predlagali spremembe na tem področju.