Iskanje
Naj recept Maje Keuc: Slastna kaša, zdravje in ljubezen naša
Simpatična pevka, ki navdušuje s svojim kristalnim glasom, izjemnimi nastopi in širokim repertoarjem, prizna, da ne slovi ravno po »izvenserijskem kuhanju«, saj prisega na precej preprosto pripravo hrane brez aditivov. »Največkrat je kuha pri meni takšna, da si spečem jajce in poleg naredim še gvakamole, ki ga namažem na doma spečen kruh. Za kosilo imam najraje kakšno meso z zelenjavo ali kvinojo z zelenjavo. Vse brez omak, samo kuhano,« pove. Tak prehranjevalni režim ima zaradi zdravstvenih težav. Z njenim dragim pa imata najraje dobro staro slovensko jed – ajdovo kašo.
Pred dopustom preverite hladilnik: triki, ki prihranijo čas in denar
Pred dopustom preverite hladilnik. Z nekaj preprostimi koraki boste porabili živila, zmanjšali količino odpadne hrane in se vrnili v dom brez neprijetnih vonjav.
Kakšne so cene malic in kdo si jih lahko še privošči?
Na Celjskem so cene obrokov različne, redki gostinci jih ponujajo za znesek, ki ga zaposleni dobijo kot povračilo za prehrano. Ali je topla malica danes že razkošje?
Kako pridelati jajčevce z najboljšim okusom?
Jajčevci so lahko grenki ali čudovito nežni. Razlika pogosto nastane že na vrtu, pri zalivanju, toploti in trenutku, ko plodove poberemo.
Sočni naravni zrezki: skrivnosti pravilne priprave
Naravni zrezki so odlična rešitev za hitro kosilo med tednom, a priprava ne tolerira površnosti. Preverite, kako bodo vedno mehki in polni okusa.
Jasna Kuljaj razkrila jed, ki jo v trenutku vrne v otroštvo
Jasna Kuljaj je razkrila svojo veliko ljubezen do filanih paprik, ki jo je iz otroških spominov pripeljala celo do prav posebne pesmi.
3 slastne ideje, kako porabiti jesensko zelenjavo
Shramba je polna zelenjave, ki jo je treba porabiti. Še dobro, da obstaja toliko zelenjavnih jedi, ki v trenutku prepričajo s svojim okusom in si jih zaželimo vedno znova.
7 alergij na hrano, ki vas bodo presenetile, ena nastane po piku klopa
Obstajajo alergije na hrano, o katerih večina nikoli ni slišala, dokler je ne dobijo. Poglejte, katera živila se skrivajo na tem seznamu.
S tem trikom bodo trde breskve hitro sočne
Če imate doma trde breskve brez pravega okusa, jih nikar ne odpišite. S preprostim trikom s papirnato vrečko bodo hitro postale mehkejše, slajše in bolj sočne.
Ne samo za šopek, vrtnice so lahko tudi kulinarična poslastica
Narava nam vrtnic ni podarila le za občudovanje. Iz njih lahko med drugim pripravimo tudi prave kulinarične poslastice. Spoznajte jih nekaj ...
Napake, ki jih pri pripravi piščančjih prsi delamo vsi (in hitre rešitve)
Piščančje prsi so hvaležna izbira za hiter in okusen obrok, a hitro razočarajo s pustim okusom. Preverite, kako zagotoviti, da bodo mehke in sočne.
Popolne filane paprike: kje delamo največ napak?
Polnjene, nadevane ali kar filane paprike so za marsikoga obvezen del poletnega jedilnika. S temi preverjenimi triki, ki so jih poznale že naše babice, bodo vedno uspele.
Hitri tečaj uspešne izgube kilogramov
Za izgubo kilogramov se odločamo iz različnih razlogov. Morda lovimo boljše zdravje, več samozavesti, boljše počutje ali celo vse našteto – v vsakem primeru vam bodo pri vaši misiji nemara prav prišli naslednji nasveti. Ponujamo vam hitri tečaj uspešnega hujšanja. No, vsaj v teoriji ...
Tako dobra je, da boste krožnik pomazali s kruhom
Mučkalica je nastala iz ostankov mesa z žara, danes pa velja za eno najbolj priljubljenih balkanskih jedi. Skrivnost njenega okusa se skriva v enem triku.
Ormož: Tržnica zdaj odprta tudi ob sredah popoldne
»Mož, ki sicer ob petkovih dopoldnevih redno zahaja na tržnico, saj sem jaz v službi, že zelo težko hodi in mu obisk tržnice predstavlja velik napor. Tako da sem zelo vesela popoldanskega termina. Še bolj pa bi bila zadovoljna, če bi bila tudi ob sredinih popoldnevih tako pesta ponudba, kot je ob petkih. Na tržnici sicer redno kupujemo zelenjavo, piškote, kruh, občasno piščančje meso in podobno, pogrešam pa, da v zimskem času nihče ne ponuja kislega zelja in repe,« pove Tatjana Majdič, obiskovalka ormoške tržnice na nov tržni dan, sredin popoldan.
Denar za živilska podjetja tudi v Spodnje Podravje. Kdo so prejemniki?
Agencija za kmetijske trge je 62 podjetjem skupno odobrila za 26 milijonov evrov nepovratnega denarja.
Hrana brez holesterola ima majhen vpliv na naš holeterol
Ljubljana (STA) – Povišanega holesterola se že desetletja bojimo zaradi tveganja za srčno-žilne bolezni, zato se mnogi izogibajo hrani, bogati s holesterolom, kot so denimo jajca in meso. A kot opozarja znanstvenik z biotehniške fakultete Blaž Cigić, lahko z zmanjšanjem vnosa holesterola s hrano le za pet odstotkov vplivamo na nižjo koncentracijo holesterola v krvi. S hrano na sploh lahko v 30 odstotkih vplivamo na to, kakšno raven holesterola bomo imeli v telesu, je v pogovoru za STA pojasnil Cigić s katedre za biokemijo in kemijo živil oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. A le v manjšem deležu na to vpliva, koliko holesterola bomo zaužili. Bolj kot hrana, bogata s holesterolom, na raven holesterola v krvi vpliva uživanje nasičenih maščobnih kislin ali trans maščobnih kislin ter kako kalorične obroke imamo. Vse to povišuje raven holesterola v telesu. Obstajajo pa tudi živila oz. molekule, ki to raven znižujejo, saj znižajo absorpcijo holesterola. Gre zlasti za vlaknine, ki jih najdemo v zelenjavi, polnovrednih žitih in sadju ter za rastlinske sterole, s katerimi so obogatene nekatere margarine. Ob tem je opozoril, da holesterol proizvaja tudi naše telo. V telesu imamo namreč okoli 100 gramov holesterola. V zahodnem svetu ga povprečno 400 miligramov na dan vnesemo s hrano, okoli 800 miligramov pa ga vsak dan proizvedejo naša jetra. In kot je poudaril Cigić, naše telo regulira proizvodnjo holesterola s t. i. povratno zanko. “Če zaužijemo dovolj holesterola, to vpliva na zmanjšanje sinteze endogenega holesterola. Velja pa tudi obratno, zaradi česar s samim vnosom holesterola ne moremo tako vplivati na delež holesterola v telesu,” je pojasnil. Na koncentracijo holesterola v krvi tako vplivajo številni dejavniki, tudi genska predispozicija posameznika. Raven holesterola je namreč odvisna tudi od LDL receptorjev na površini celic, na katere se vežejo delci, s katerimi se holesterol prenaša po krvi. “Posamezniki se razlikujemo, koliko teh receptorjev imamo, posledično je odvisna tudi koncentracija holesterola v krvi in biosinteza holesterola v celicah,” je dodal. Za uravnavanje previsokih ravni holesterola v krvi Cigić svetuje uravnoteženo prehrano, ki naj vsebuje tako zelenjavo kot tudi mesna živila, manj nasičenih maščob, predvsem pa je pomembna energijska vrednost obrokov. Smiselno je jesti živila z večjim deležem vlaknin, ki vežejo nase holesterol in žolčne kisline ter ga pomagajo “izplaviti” iz organizma. Zmotno je tudi prepričanje, da je holesterol naš sovražnik oz. molekula, ki ga naše telo sploh ne potrebuje in je zanj le škodljiv. Kot je poudaril Cigić, je holesterol molekula, ki jo nujno potrebujemo za normalno delovanje organizma. Je namreč ključna sestavina bioloških membran – to je tanek sloj, ki obdaja celico in omogoča normalno funkcioniranje tega sistema. Po drugi strani holesterol pripomore k nastanku nekaterih hormonov, kot so spolni hormoni (testosteron in estrogen) ter hormonov nadledvične žleze. Ključen je tudi za nastanek vitamina D v telesu, ob izpostavljanju soncu namreč ta vitamin kemijsko nastane iz holesterola, ter za proizvodnjo žolčnih kislin. “To je zelo pomembna molekula. Če ne bi bila pomembna, je naše telo ne bi samo proizvajalo,” je dejal za STA. In zakaj je glede na vsa ta dejstva takšen strah pred hrano, bogato s holesterolom? Cigić meni, da je to posledica znanstvenih ugotovitev, da je holesterol v velikem deležu prisoten v oblogah, ki se z leti nabirajo na stenah arterij, in da je povečana koncentracija holesterola v krvi dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Posledično so sprva sklepali, da bi z manjšim prehranskim vnosom maščob in holesterola lahko zmanjšali pojavnost teh bolezni. To je bilo sugerirano tudi prehrambeni industriji. V ZDA je bila npr. priljubljena hrana brez maščob, namesto katerih so dodajali sladkor, kar se je izkazalo za eno veliko zmoto, je dejal. Je pa dejstvo, da če jeste veliko holesterola, pomeni, da jeste kalorično bogato hrano, ta pa vodi v debelost. “Zadeve so povezane in zelo težko je izluščiti samo en dejavnik,” je dodal. Pripravila Anja Gorenc
Hrana v velikih zavodih: Polna usta slovenskega, na krožnikih pa uvoženo
Medtem ko so na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni znova opozarjali na pomen podpore domačim pridelovalcem, smo preverili, koliko slovenske in pomurske hrane dejansko uporabljajo šole, domovi za starejše in bolnišnica v regiji
Priznani igralec je nor na kuhanje: »Pri nas ni moških in ženskih opravil«
Igralec Miljan Prljeta bo že sedmo leto vodil Festival filmskega scenarija, a pravi, da je danes njegova največja življenjska vloga mož in oče treh otrok.
Foto: Novak, Bergant in Stare nasmejali občinstvo v Gledališču park
Vsi trije komiki so s svojimi prepoznavnimi nastopi poskrbeli za večer smeha in dobre volje