Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Iskanje

Kategorija
  • Vse kategorije
Regija
  • Vse regije
od
do
keuc.jpg
jana · Novice

Naj recept Maje Keuc: Slastna kaša, zdravje in ljubezen naša

Simpatična pevka, ki navdušuje s svojim kristalnim glasom, izjemnimi nastopi in širokim repertoarjem, prizna, da ne slovi ravno po »izvenserijskem kuhanju«, saj prisega na precej preprosto pripravo hrane brez aditivov. »Največkrat je kuha pri meni takšna, da si spečem jajce in poleg naredim še gvakamole, ki ga namažem na doma spečen kruh. Za kosilo imam najraje kakšno meso z zelenjavo ali kvinojo z zelenjavo. Vse brez omak, samo kuhano,« pove. Tak prehranjevalni režim ima zaradi zdravstvenih težav. Z njenim dragim pa imata najraje dobro staro slovensko jed – ajdovo kašo.

8. 3. 2024, 03.00
poletje
jana · Zdravje

Hitri tečaj uspešne izgube kilogramov

Za izgubo kilogramov se odločamo iz različnih razlogov. Morda lovimo boljše zdravje, več samozavesti, boljše počutje ali celo vse našteto – v vsakem primeru vam bodo pri vaši misiji nemara prav prišli naslednji nasveti. Ponujamo vam hitri tečaj uspešnega hujšanja. No, vsaj v teoriji ...

3. 8. 2026, 07.00
1645459219_mh-ormoska_trznica.jpg

Ormož: Tržnica zdaj odprta tudi ob sredah popoldne

»Mož, ki sicer ob petkovih dopoldnevih redno zahaja na tržnico, saj sem jaz v službi, že zelo težko hodi in mu obisk tržnice predstavlja velik napor. Tako da sem zelo vesela popoldanskega termina. Še bolj pa bi bila zadovoljna, če bi bila tudi ob sredinih popoldnevih tako pesta ponudba, kot je ob petkih. Na tržnici sicer redno kupujemo zelenjavo, piškote, kruh, občasno piščančje meso in podobno, pogrešam pa, da v zimskem času nihče ne ponuja kislega zelja in repe,« pove Tatjana Majdič, obiskovalka ormoške tržnice na nov tržni dan, sredin popoldan.

22. 2. 2022, 22.59
barva_hrane

Hrana brez holesterola ima majhen vpliv na naš holeterol

Ljubljana (STA) – Povišanega holesterola se že desetletja bojimo zaradi tveganja za srčno-žilne bolezni, zato se mnogi izogibajo hrani, bogati s holesterolom, kot so denimo jajca in meso. A kot opozarja znanstvenik z biotehniške fakultete Blaž Cigić, lahko z zmanjšanjem vnosa holesterola s hrano le za pet odstotkov vplivamo na nižjo koncentracijo holesterola v krvi.   S hrano na sploh lahko v 30 odstotkih vplivamo na to, kakšno raven holesterola bomo imeli v telesu, je v pogovoru za STA pojasnil Cigić s katedre za biokemijo in kemijo živil oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. A le v manjšem deležu na to vpliva, koliko holesterola bomo zaužili. Bolj kot hrana, bogata s holesterolom, na raven holesterola v krvi vpliva uživanje nasičenih maščobnih kislin ali trans maščobnih kislin ter kako kalorične obroke imamo. Vse to povišuje raven holesterola v telesu. Obstajajo pa tudi živila oz. molekule, ki to raven znižujejo, saj znižajo absorpcijo holesterola. Gre zlasti za vlaknine, ki jih najdemo v zelenjavi, polnovrednih žitih in sadju ter za rastlinske sterole, s katerimi so obogatene nekatere margarine. Ob tem je opozoril, da holesterol proizvaja tudi naše telo. V telesu imamo namreč okoli 100 gramov holesterola. V zahodnem svetu ga povprečno 400 miligramov na dan vnesemo s hrano, okoli 800 miligramov pa ga vsak dan proizvedejo naša jetra. In kot je poudaril Cigić, naše telo regulira proizvodnjo holesterola s t. i. povratno zanko. “Če zaužijemo dovolj holesterola, to vpliva na zmanjšanje sinteze endogenega holesterola. Velja pa tudi obratno, zaradi česar s samim vnosom holesterola ne moremo tako vplivati na delež holesterola v telesu,” je pojasnil. Na koncentracijo holesterola v krvi tako vplivajo številni dejavniki, tudi genska predispozicija posameznika. Raven holesterola je namreč odvisna tudi od LDL receptorjev na površini celic, na katere se vežejo delci, s katerimi se holesterol prenaša po krvi. “Posamezniki se razlikujemo, koliko teh receptorjev imamo, posledično je odvisna tudi koncentracija holesterola v krvi in biosinteza holesterola v celicah,” je dodal. Za uravnavanje previsokih ravni holesterola v krvi Cigić svetuje uravnoteženo prehrano, ki naj vsebuje tako zelenjavo kot tudi mesna živila, manj nasičenih maščob, predvsem pa je pomembna energijska vrednost obrokov. Smiselno je jesti živila z večjim deležem vlaknin, ki vežejo nase holesterol in žolčne kisline ter ga pomagajo “izplaviti” iz organizma. Zmotno je tudi prepričanje, da je holesterol naš sovražnik oz. molekula, ki ga naše telo sploh ne potrebuje in je zanj le škodljiv. Kot je poudaril Cigić, je holesterol molekula, ki jo nujno potrebujemo za normalno delovanje organizma. Je namreč ključna sestavina bioloških membran – to je tanek sloj, ki obdaja celico in omogoča normalno funkcioniranje tega sistema. Po drugi strani holesterol pripomore k nastanku nekaterih hormonov, kot so spolni hormoni (testosteron in estrogen) ter hormonov nadledvične žleze. Ključen je tudi za nastanek vitamina D v telesu, ob izpostavljanju soncu namreč ta vitamin kemijsko nastane iz holesterola, ter za proizvodnjo žolčnih kislin. “To je zelo pomembna molekula. Če ne bi bila pomembna, je naše telo ne bi samo proizvajalo,” je dejal za STA. In zakaj je glede na vsa ta dejstva takšen strah pred hrano, bogato s holesterolom? Cigić meni, da je to posledica znanstvenih ugotovitev, da je holesterol v velikem deležu prisoten v oblogah, ki se z leti nabirajo na stenah arterij, in da je povečana koncentracija holesterola v krvi dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Posledično so sprva sklepali, da bi z manjšim prehranskim vnosom maščob in holesterola lahko zmanjšali pojavnost teh bolezni. To je bilo sugerirano tudi prehrambeni industriji. V ZDA je bila npr. priljubljena hrana brez maščob, namesto katerih so dodajali sladkor, kar se je izkazalo za eno veliko zmoto, je dejal. Je pa dejstvo, da če jeste veliko holesterola, pomeni, da jeste kalorično bogato hrano, ta pa vodi v debelost. “Zadeve so povezane in zelo težko je izluščiti samo en dejavnik,” je dodal. Pripravila Anja Gorenc

28. 4. 2018, 22.12

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.