Zakoni univerzuma: Kako slabo karmo spremeniti v dobro?
V naravi obstaja zakon vzroka in učinka ter v fiziki zakon akcije in reakcije. Za človeška bitja pa bi lahko oboje poimenovali z rekom: Kar seješ, to žanješ.
Kaj pravijo zvezde danes? Prejmi dnevno doza kozmičnega navdiha.
Če sejete zlo, boste želi zlo s trpljenjem. Če sejete dobro, boste želi dobro z notranjo radostjo.
Da bi razumeli karmo, se morate zavedati, da so misli stvari. Sámo vesolje v svojem bistvu ni narejeno iz snovi, temveč iz zavesti. Snov se odziva – mnogo bolj, kot se tega zaveda večina ljudi – na moč misli. Kajti moč uma usmerja energijo in v zameno energija vpliva na snov. Snov je namreč energija. Vsako dejanje in vsaka misel povzročata posledice. Človeško trpljenje zato ni znak Božjega znašanja jeze na človeštvo, ampak je znak človeškega neupoštevanja karmičnega zakona.
Zakon karme pravi, da se vsako dejanje nekoč povrne enako, kot smo ga storili. Skratka, karma je vse, kar smo kadar koli mislili, govorili, storili in povzročili, tudi to, kar mislimo, govorimo ali delamo v tem trenutku.
Tri vrste karme
Karma sančita je zbrana, nakopičena karma iz vseh naših prejšnjih življenj. Z vsakim rojstvom se sproži le delček karme sančita.
Karma prarabdha je del celotne karme, ki je »dozorela« in predstavlja zbrane naloge, ki nas čakajo v sedanjem življenju.
Karma krijamana je vse, kar storimo v sedanjem življenju. Ta karma se steka v karmo sančita in tako sooblikuje našo prihodnost.
Zakon karme pomeni, da se energijsko valovanje, nastalo pri vsakem opravilu, nekoč vrne k povzročitelju z enakimi ali celo okrepljenimi lastnostmi medsebojno nastalega učinkovanja.
Moč vpliva
Kmet požanje pridelek samo na obdelanem polju. Podobno tudi mi posejemo svojo usodo, preden se razvijejo življenjske okoliščine, v katerih se karma izpolni. Toda kakšen je smisel naših prizadevanj, če je naša usoda tako že trdno zapisana? Smo mar le »marionete«, ki jih premikajo niti neizogibne usode? Nikakor ne. Na tok svoje usode lahko vplivamo in ga spremenimo. Naša usoda je določena vnaprej, podobno kot cilj izstreljene puščice. Puščica po navadi leti po začrtani in predvidljivi poti – razen če se zaradi novega vpliva odvrne ali preusmeri od cilja. Tudi našo usodo določa, povzroča in vodi vpliv prejšnjih dejanj, vendar imamo vedno možnost, da jo s svojim sedanjim ravnanjem odvrnemo ali vsaj omilimo njene vplive. Tok svoje usode lahko torej spremenimo – vendar le, če smo za to pripravljeni kaj storiti. A ne »česar koli«, temveč pravo stvar ob pravem času. Z dobrimi deli, čistimi mislimi, molitvijo in meditacijo lahko izničimo karme, ki vplivajo na nas v tem življenju, in svojo usodo postopno obrnemo v pozitivno smer.
Slaba dejanja, slaba karma
Obstajata dve vrsti slabih dejanj: nenamerna in namerna, ki jih naredimo, čeprav se zavedamo njihove nepravilnosti. Nedvomno imajo namerna slaba dejanja veliko večjo težo. Kdor naredi napako zaradi neznanja, si ne nakoplje toliko slabe karme kot tisti, ki namerno povzroča bolečino in škodo. Toda strup, ki ga popijemo, prav tako učinkuje, čeprav ne vemo, da je strup.
Dobra dejanja, dobra karma
Dobra karme – ljubezen, oproščanje, pomoč, meditacija – proizvajajo pozitivno, ustvarjalno, zdravilno energijo, ki čisti in osvetljuje našo energijo. Z negativnimi mislimi, besedami in dejanji, s škodljivimi lastnostmi, kot so jeza, sovraštvo, ljubosumje, odvisnost, strast, pohlep in sebičnost, nastaja uničujoča energija, ki našo energijo ovije v temo.
Da bi postali eno z nečim, moramo razviti enake lastnosti, kot jih ima tisto, s čimer se želimo združiti.
Sreča ali smola
Kakšna je karma? Ne moremo je prijeti in niti ne videti. Ob srečnih ali nesrečnih dogodkih, ki nas doletijo, pravimo: »To je bila sreča!« Ali: »To je bila smola.« Vendar je naša lastna vibracija tista, ki nas vleče v smeri sreče ali nesreče. Vodi nas tako kot čoln, ki ga veter in vodni tokovi nosijo sem ter tja. Karma je vibracija, je naša energija in naše izžarevanje, ki nas obdaja, je odraz celotne osebnosti.
Ovire pri kreiranju dobre karme
Malenkosti, ki vplivajo na preusmerjanje karme, je veliko, a najmočnejše in najpogostejše so tri.
Nečistoča To so naše misli, ki meglijo in temnijo naš um. Zavedati se moramo, da vsako dejanje in vsaka misel vplivata na nas v skladu s karmičnim zakonom.
Notranje ali zunanje motnje So motnje, ki lahko izvirajo iz zunanjega sveta ali iz naše notranjosti. Proti zunanjim motnjam, kot so hrup, vročina, mraz, se lahko zavarujemo in ustrezno ukrepamo. Pred napadi, ki prihajajo iz naše notranjosti, kot so strahovi in predsodki, pa se težko ubranimo. Tudi živčnost, skrbi in slabo razpoloženje so notranje motnje, ki vznemirjajo naš um in nas ovirajo, da bi prodrli do njegovega dna.
Neznanje Zaradi neznanja ne spoznamo, kdo v resnici smo, tako kot ponazarja tale zgodba: Levjega mladiča, zapuščenega v divjini, je vzredila kozja čreda. Pil je kozje mleko in s kozami živel v hlevu. Zato je seveda mislil, da je tudi on kozel. Meketal je kot druge koze in se pasel. Nekega dne je mimo prišel divji lev in za zajtrk hotel pojesti kozo. Vse koze, tudi mladi lev, ki se je imel za kozla, so prestrašene pobegnile. Lev se je zelo začudil, ko je med kozjo čredo zagledal sovrstnika, ki se je obnašal kot kozel. Odločil se je, da si ga bo pobližje ogledal. Ujel je levčka, ta pa je začel tožeče meketati: »Ne stori mi žalega! Saj sem le ubogi nemočni kozliček!« Lev mu je odvrnil: »Kakšne neumnosti pa govoriš! Saj vendar nisi kozel, temveč lev – tako kot jaz.« Levček mu ni verjel niti besede in je tarnal še naprej. Lev je zgrabil levčka za vrat in ga odnesel k vodi. Rekel mu je: »Poglej svoj odsev in povej: si podoben meni ali kozi?« Končno je levček le spoznal svojo zmoto in odtlej se ni več vedel kot kozel, temveč kot pravi lev. Ta pripoved kaže, kako zaradi napačne samopodobe pogosto ne prepoznamo svoje prave narave in jo celó zanikamo.
Proces spreminjanja
Kako torej slabo karmo spremenimo v dobro?
- Z notranjim mirom in sproščenostjo. Dosežemo ju, ko um in čutila odvrnemo od vrveža zunanjih dražljajev in jih osredotočimo na notranjo Bit.
- S samonadzorom. Če obvladujemo čutila, misli in občutke z razumom, da ne dirjajo kot podivjani konji, se lahko izognemo nepremišljenim dejanjem in si prihranimo njihove posledice ter trpljenje zaradi njih.
- Z zaupanjem. Komu naj zaupamo? Najprej samemu sebi. Zaupajte svoji poti in nalogi, naj vas nič in nihče ne ustavi ali odvrne od nje. Ko se odločite za pot, ne dovolite, da bi vam težave vzele pogum in vas odvrnile od nje. Bodite najgloblje prepričani o tem, kar ste si zadali, in si z notranjo gotovostjo recite: »Uspelo mi bo!« Ne razmišljajte: Poskusil bom. To vas le hromi. Kdor ima to naravno sposobnost zaupanja, ga v življenju spremljata sreča in uspeh. Bodite popolnoma neodvisni in brez strahu. Če vse, kar vas doleti, sprejmete s pozitivnim odnosom, vam ne more nič škodovati, saj tudi v slabih in nesrečnih okoliščinah dobimo dragocene izkušnje. Strahovi in težave se pojavijo, kadar se bojimo, da bomo nekaj izgubili.
- Z umirjenostjo in notranjo močjo. Vsakdo ve, da se v življenju vedno znova srečujemo s težavami in ovirami. Je bilo življenje kdaj popolnoma brez težav? Ne izgubimo živcev, četudi se zdi, da je položaj brezupen. Zavedajmo se, da nič ne traja večno. Nikoli ne podvomimo, pa čeprav bomo v težavah.
- Z notranjo zbranostjo in usmerjenostjo k cilju. Nikoli ne izgubimo cilja izpred oči. Kadar se pojavijo motnje in odpor, se mirno usedimo, zaprimo oči in razmislimo o nastalem položaju.
E-novice · Horoskop
