Arhiv Štajerskega Tednika

Njihova zgodba govori o tem, kako lahko glasba ljudi povezuje, izpopolnjuje in osmišlja. Vsakega projekta se lotijo z neizmerno predanostjo, veseljem in ljubeznijo. Ko govorijo o tem, kako glasbo občutijo in kaj jim pomeni, kar žarijo. V prav vsakem nastopu uživajo, se prepustijo svojemu doživljanju in včasih bi si želeli, da se nadzemeljski občutek, ki se večkrat prikrade na oder, ne bi nikoli končal.

»No, takrat nas po navadi aplavz občinstva vrne v realnost,« je z nasmehom na obrazu povedal Ernest, ki je sicer učitelj glasbe na OŠ Destrnik in dirigent Komornega zbora Glasis, v katerega so vključeni tudi ostali člani družine. Njegova glasbena pot se je začela z igranjem harmonike, nato pa je sodeloval v različnih glasbenih ansamblih, tudi v tujini. Po študiju glasbene pedagogike v Mariboru se je začel ukvarjati še z zborovstvom, ki ga je popolnoma prevzelo.

Kokotovi so v času korone začeli čisto po naključju skupaj nastopati, največkrat na porokah ali drugih slavnostnih dogodkih. »Miha in Eva sta prevzela najin občutek za glasbo, zato pred skupnimi nastopi ne potrebujemo veliko vaj. Tudi besede so velikokrat odveč,« sta povedala Ernest in Simona, ki sta se spoznala preko glasbe. Simona je namreč prepevala pri raznih narodno-zabavnih ansamblih, ko je med njima z Ernestom preskočila iskrica. Ko sta prišla otroka, sta ju vzela povsod s seboj, tudi na nastope. Glasba je bila tako pomemben del njunega odraščanja. »Nikoli nisva imela občutka, da bi se morala ukvarjati z glasbo. Starša sta naju usmerjala, nama bila v pomoč in podporo. Prav tako sta razumela, ko sva se od glasbe za nekaj časa oddaljila,« sta povedala najmlajša člana družine Kokot.

Preberite več v Štajerskem Tedniku