M. B.-J.

##IMAGE-2564461##

Tisti, ki je Valentini Štrucelj Gribelj za peti ali šesti rojstni dan - niti sama se ne spominja več natančno - podaril otroški sintetizator, zagotovo ni pomislil, da bo prav ta igračka odločilna pri njeni poklicni izbiri. Štrucljeva je namreč danes poklicna glasbenica. Čeprav se nihče od Valentininih prednikov ni poklicno ukvarjal z glasbo, pa je glasbena nadarjenost gotovo v Štrucljevi družini. To poleg Valentine potrjuje tudi njena sestrična, uspešna pevka Kristina Oberžan.

Pa se še nekoliko vrnimo k na začetku omenjenemu darilu. Preprost sintetizator je čez noč postal najljubša Valentinina igrača. Po posluhu je igrala nanj, ob nedeljah pa je hodila k sosedi, ki je že obiskovala glasbeno šolo, in se pri njej učila note. In ko je njeno igranje slišal družinski prijatelj, sicer klarinetist, je svetoval, da mora dekletce v glasbeno šolo. Želela se je učiti igranja na oboo, a ker v Črnomlju ni bilo učitelja, v Novo mesto pa je mama ni mogla voziti, ji je tedanji ravnatelj Glasbene šole Črnomelj Silvester Mihelčič predlagal klarinet. “V glasbeno šolo sem začela hoditi v 5. razredu, kar je relativno pozno. Priznam, da mi je bilo prvi dve leti težko, v 7. razredu pa sem se tako navdušila nad glasbo, da sem se odločila, da želim postati glasbenica. Veliko sem vadila in hitro napredovala, kar se je pokazalo tudi pri uspehih na tekmovanjih. Po osnovni šoli sem imela le eno željo: šolanje na srednji glasbeni šoli v Ljubljani,” pripoveduje Valentina.

Že v 2. letniku srednje šole pa se je odločila, da bo nadaljevala študij v tujini. In res je edina od sošolcev naredila sprejemne izpite na fakulteti za glasbo v avstrijskem Gradcu in po štirih letih študija diplomirala z odliko. Zanimivo je, da je na prigovarjanje mame in profesorjev iz srednje glasbene šole poskusila s sprejemnimi izpiti tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer pa so jo zavrnili z obrazložitvijo, da ji primanjkuje umetniškega talenta. V Avstriji se je Štrucljeva poleg rednega študija odločila še za dodatno izobraževanje sodobne glasbe, ki jo je poučeval profesor iz Švice. Prav to je bilo odločilno, da je v Bernu nadaljevala pedagoški magistrski študij, ki ga pravkar zaključuje. Jeseni pa bo začela še magistrski študij za bas klarinet.

Ko se ozre na leta, ki jih je preživela od doma, pravi, da ji je bilo predvsem težko prve mesece v Avstriji. Mučilo jo je domotožje, a tudi v nemškem jeziku je imela kar velike vrzeli. A življenje daleč od doma je od nje zahtevalo, da je morala hitreje odrasti kot marsikateri njen vrstnik. Predvsem pa ni nikoli obupala, ampak sta jo volja in vztrajnost vedno gnali naprej. Danes pravi, da se je v tujini kar dobro znašla. In to sama, saj ni imela nikogar, na kogar bi se lahko naslonila, nove poti pa so ji bile vedno zanimiv izziv.

Nekoliko si je pomagala tudi z Zoisovo štipendijo za nadarjene, pred nekaj meseci pa je v Švici dobila zaposlitev. Poučuje v glasbeni šoli. Eno leto je igrala tudi v bernskem simfoničnem orkestru, a je spoznala, da veliki orkestri, kjer ni eksperimentiranja, niso zanjo. Bolj so ji pri srcu manjše zasedbe, kjer je več umetniške svobode. “Načrtujemo ustanovitev tria, pol leta pa igram v duetu s flavtistko Agnes Vass z Madžarske, s katero sva se spoznali na fakulteti. Dobro sva se ujeli. Včasih sva šli igrat tudi na ulico. To je bila za naju plačana javna vaja, ki se je kar splačala. Mnogi so nama prisluhnili in naju tudi marsikaj vprašali,” se nasmehne.

Odkar je v Švici, obišče Valentina domovino dvakrat ali trikrat na leto. Upa, da bo odslej pogosteje nastopala pred domačim občinstvom.

Kakšna bo njena prihodnost, Štrucljeva ne ve, čeprav ima veliko idej. Vsaj še dve leti, torej do zaključka magistrskega študija, bo zagotovo ostala v Švici. Sicer pa pravi, da med študijem v Avstriji ali Švici ni velike razlike. Vsaj ona je ni občutila. Vesela pa je, da si je za poklic izbrala glasbo, ki je hkrati tudi njen hobi. A pri tem nima v mislih zgolj igranja. Neizmerno uživa tudi v poučevanju tako otrok kot odraslih. “Vsak človek je unikaten. Pri vsakem posebej moram iskati pot, ki je zanj najlažja, da se nauči igrati. In vsak od mene zahteva drugačen pristop. Pri tem pa moram biti tudi dober psiholog,” pove Valentina Štrucelj, ki zagotovo ve eno: da klarinet pri njej ostaja na prvem mestu.

M. Bezek-Jakše

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu 12. avgusta 2010.