Šimen Zupančič

Imam pa pri dogovorih za intervju s to izjemno pisateljico, scenaristko, igralko in sploh izjemno ustvarjalko, ki se je že davno zapisala v naš kolektivni spomin, tudi težavo. Desa je namreč tudi zdaj, ko je upokojena, ves čas polno zasedena.

Pogosto ima tudi težave z zdravjem, zato sem sicer vesela nove priložnosti za druženja, po drugi strani pa se počutim neprijetno, ker ji še dodatno polnim urnik. Tokrat sva pogovor zamikali, ker je zbolela, imela je pa tudi res veliko dela. S kolegicami namreč igra v predstavi Ženske brez filtra, ki je izjemno priljubljena pri gledalcih, zato je Desa ves čas na poti v teatre po Sloveniji. In čeprav bo letos dopolnila 70 let, se očitno še ne namerava ustaviti …

Ste vedeli, da Chat GPT med drugim na vprašanje, zakaj je Desa Muck pomembna osebnost v Sloveniji, odgovarja s kar petimi točkami, v uvodu pa pravi, da ste ena najpomembnejših in najbolj prepoznavnih slovenskih kulturnih osebnosti zaradi svojega obsežnega dela na področju literature, televizije, gledališča in družbenega aktivizma. Vam je všeč, da vas celo umetna inteligenca visoko ceni?

(glasen smeh) Doslej sem bila zelo sumničava do umetne inteligence in sem se je tudi malce bala, glede na to, na kakšne nevarne načine se lahko uporablja, od trenutka, ko sem prebrala, kaj pravi o meni, pa menim, da je to čudovita iznajdba.

Naprej raje ne bom več citirala UI, saj piše, da ste sodelovali pri različnih televizijskih projektih, med katerimi omeni oddajo Nasekanec, za katero še nisem slišala. Je ta projekt res obstajal ali je umetna inteligenca nezanesljiva?

No, pa sem spet padla nazaj na prejšnje mnenje. Oddaja s tem naslovom, ki je sicer zelo zanimiv in uporaben, nikoli ni obstajala, vsaj jaz nisem sodelovala v njej. Pazite se torej umetne inteligence! Že zdaj ne vemo, kaj je res in kaj ne, kmalu pa bo zavoljo tega nastal popoln kaos.

Ne samo umetna inteligenca, tudi politiki vse manj skrivajo svoje laži. Trump je poznan po tem, da govori, kar mu ustreza, ne glede na to, kaj je res, pa tudi v Sloveniji imamo nekaj takih politikov, ki so jim že dokazali laži … Ampak zdi se, da je večini kar vseeno, ali kdo laže ali ne, kaj vi menite?

Večina žal ne loči resnice od laži. Tudi meni ne gre to ločevanje zelo dobro od rok. V svojem bistvu težko verjamemo, da je lahko kdo tako pokvarjen, saj ima večina od nas nekakšno vest. Razni trumpi je pač nimajo. Dovolj je biti prepričljiv.

Vse življenje ste že na očeh javnosti. Verjetno je dober občutek, ko vidiš, da je tvoje delo prepoznano kot kakovostno. Se vam zdi javnost strog kritik ali ste sami do sebe bolj strogi?

Nihče ne more biti do mojega dela strožji, kot sem jaz sama. Nihče. Če bi bilo dovolj časa, bi danes popravila vse svoje knjige. Všeč pa mi je bilo, ko mi je včeraj Primož Suhodolčan dejal: »Stara, nimaš se kaj sekirati glede prodaje, midva sva se že zapisala v kolektivni spomin. Zdaj že babice pripovedujejo, kako so me brale, in kupujejo knjige svojim vnukom.« Tudi meni se to dogaja. Knjige pridejo kupit gospe zrelih let in pravijo, da so s svojimi otroki prebrale vse moje knjige in da jih zdaj prebirajo že vnukom. Občutek je lep, a sem tudi zmedena.

Šimen Zupančič

Zakaj ste zaradi tega zmedeni? Morda ker težko sprejemate pohvale? Pravijo, da se je tudi tega treba naučiti …

Zdaj lažje sprejemam pohvale. Ja, naučiti se je treba. Zmedena sem pa zato, ker tako dolge kariere res nisem pričakovala.

Letos boste dopolnili 70 let. Okrogle obletnice so običajno povod, da se malo ozremo nazaj. Se vam zdi, da ste imeli v življenju več sreče ali več preizkušenj?

Glede na to, da je bilo veliko težkih preizkušenj in ovir, a sem vse premagala, sicer z manjšimi in težjimi poškodbami, brez česar v življenju seveda ne gre, sem imela predvsem gromozansko srečo.

In kje oziroma kako vas je obdarila sreča?

V tem, da sem dočakala to starost, da lahko še delam. Zadnje mesece divjam naokrog z ekipo čudovitih kolegic s stand up komedijo Ženske brez filtra. Razprodane dvorane polnimo s smehom, skoraj vsak dan. Da sem to dočakala in da mi je ob tem lepo in da uživam v družbi mlajših kolegic. Občutek imam, da sem se pomladila, čeprav sem utrujena. Srečo imam, ker mi je življenje prineslo na pot izjemne ljudi, od katerih sem se učila, in težke situacije, iz katerih sem se pravzaprav tudi učila.

Kako se danes spominjate najstniških let, ko ste celo obupali nad šolo?

Žalostna sem ob teh spominih … Bila sem osamljena in iz petnih žil sem se trudila za bližino, sprejetost in varnost, zato sem po vsej sili poskušala zbujati pozornost. Večinoma seveda na neprimeren način, kot se za uporniško najstnico spodobi. Sem pa tudi ponosna, da sem to obdobje preživela, ne da bi se zadrogirala ali uresničila svoje suicidalne zamisli.

Najstniška leta so res lahko težka preizkušnja … Kako pa gledate na najstnike danes, ki so na splošno gotovo še bolj osamljeni, saj se je družba individualizirala?

To je preveč kompleksno vprašanje, da bi lahko nanj odgovorila na kratko. Sama se držim načela, da je najstnik vedno najstnik, pa naj bo to v 4., 17. ali 21. stoletju. Le zgodovinske okoliščine so drugačne.

Je mladenka, ki ni imela niti spodobne izobrazbe, si našla službo v vrtcu pa pozirala kot model za slikarje in podobno, slutila, da se bo nekoč zapisala med pomembne Slovence?

Kje pa! Si je pa na tihem želela.

Zdi se, kot da vam je čez noč uspelo na vseh frontah: hitro ste dobili opazne filmske vloge, jaz sem še vedno žalostna, ko se spomnim na oddajo Videogodba, ker ni možnosti, da bi jo še kdaj videla, pa vem, da me je v mladosti neizmerno zabavala, navduševali ste z odgovori na mladostniške težave in kmalu tudi s prvimi knjigami … Zdi se, kot da sploh ni bilo možnosti, da bi ostali neopaženi, se strinjate?

Haha. Mislim, da bom morala počasi začeti verjeti v usodo. Kot sem rekla, na tihem sem si prepoznavnost želela, kot si jo veliko mladih. Slava pa to. Vendar tega nisem pričakovala, ker nisem stopala po utrjenih poteh. Šola oz. ustrezen faks pa morda kakšne veze. Šlo je za naključja, za ljudi, ki so se nepričakovano pojavili, in mi ponudili priložnost. Zato sem bila precej pretresena, ko sem opazila, da me poznajo. Bilo me je strah, bilo mi je nerodno. Zdelo se mi je, da vsi samo gledajo, kako grozna sem, nepredvidljiva, pa še debela.

Mislite, da vam je prepoznavnost še poslabšala samopodobo?

Vsekakor. Tistim, ki imajo dobro samopodobo, jo še dvigne, nam, zakompleksančkom, in tistim, ki smo zelo samokritični in se ves čas preizprašujemo, pa jo še bolj zbije.

Šimen Zupančič

Z današnje perspektive se zdi, da se je pozlatilo vse, česar ste se dotaknili: vaše knjige so uspešnice, predstave so imele vedno kup ponovitev, oddaje, v katerih ste sodelovali, so bile najbolj gledane … Ampak vi verjetno veste tudi za kakšen spodletel projekt?

Zagotovo jih je bilo nekaj, ne veliko, ker nisem imela časa za spodletele projekte. Najbolj mi je žal za Desovilo, otroški film. Scenarij sva sestavili skupaj s pokojno preljubo mi Polono Sepe. Čeprav se ne znam hvaliti, ampak bil je čudovit, zabaven, z ogromno domišljije … Začeli smo že snemati, potem pa sta dva samopašna mačota, ki sta takrat vladala na Vibi, ustavila projekt. Sama sem še kar hitro prebolela vse skupaj, takrat že navajena padcev in udarcev. Polona je potrebovala veliko več časa.

Vse, kar počnete, počnete za širšo javnost. Pa vendar ste vedno imeli tremo in se v množici ne počutite najbolje. Se kdaj jezite nase, da si vedno znova naložite stvari, ki vas mečejo iz cone udobja?

Nonstop!!! Ampak ko vidim, da mi je uspelo, mi ni žal. Srečna sem, ko se mi smejejo. Takrat sem v soglasju s svetom. Končno vem svoj namen.

Prej sem omenila, da Chat GPT prepoznava tudi vaš aktivizem. Ste vedno vedeli, da želite svoje ime uporabiti tudi za takšne stvari?

Oh, zdaj sem mnogo manj aktivistična. Zato, ker čedalje težje prenašam, kako skromne rezultate to prinaša v tem norem, krutem svetu požrešnežev brez empatije in različnih drugih norcev in egomanijakov.

Šimen Zupančič

Se vam zdi, da gre vse na slabše ali ste samo bolj kritični, ker imate več znanja in izkušenj?

Oboje. Za povrhu pa so se mi začeli egomanijaki še smiliti. Mogoče so imeli težko otroštvo ali pa so genetsko deformirani. Krivda je relativna. Kje se skriva? Morda v naši brezbrižnosti, nevednosti, lenobi, strahopetnosti in kdo je spet kriv, da nas težijo te lastnosti? Aktivistična pa sem manj zato, ker sem utrujena, in za aktivizem je treba plačati visoko ceno. Tudi nisem dovolj pogumna, če sem povsem odkrita.

Pravijo, da ima vsak svojo ceno. Kakšna je vaša cena? Oziroma koliko vi cenite sebe?

Jezus! Kakšno vprašanje pa je to?! Kdo sploh lahko odgovori nanj, ne da bi se sprenevedal? Cena na mojem notranjem trgu oz. notranji borzi zelo niha. Od tega, da nisem vredna nič, do tega, da vedno dobim manj, kot si zaslužim. Če vzameva povprečje, je nekaj srednjega. S tem sem popolnoma zadovoljna.

Imate tri hčerke, ki so vam že na videz zelo podobne. Ste ob opazovanju njih bolje spoznali sebe?

Ob njih se spoznavam še vedno in se bom do konca. Naši otroci so najboljši učitelji, če nam tu pa tam uspe, da smo iskreni do sebe.

Se vam zdi, da je veliko o nas zapisano že v genih? Prepoznate kakšne svoje ali lastnosti vaših prednikov pri hčerkah?

Ja. Predvsem svoje. In to zna biti včasih neprijetno in hkrati osvobajajoče. Tudi zato so najboljši učitelji.

Ob katerih oddajah se vi zabavate, kot smo se nekoč mi, ko smo gledali vaše štose pri Mariu?

Ob zelo redkih. Humoristične oddaje gledam žal s profesionalnim defektom. Humor, za katerega se je treba truditi in zanj napenjati možgane, se vedno bolj ponavlja in se mu pozna, da je ustvarjen na silo in na hitro. Ker je humoristov zelo malo, potreba po smehu pa vedno večja, so preobremenjeni in jih razumem.

Isto je s humorističnimi nadaljevankami. Ne vem, kdaj sem se nazadnje sproščeno krohotala ob njih. Trenutno se še najbolj zabavam ob resničnostnih šovih. Gledam jih z odprtimi usti. Zdi se mi fascinantno, kako se ljudje za dosego nekega cilja brez zadržkov lažejo sebi in drugim, se pretvarjajo in tkejo neverjetne taktike. Zato mi ni všeč, če jih gledajo otroci, vsaj brez vodstva odraslih ne.

Marko Vavpotič / Media24

Imate tudi vi težave, ko pišete šale, ker je svet postal občutljiv že za vse tematike?

Nikoli nisem tega počela z levo roko. Večinoma sem se mučila. Glede na to, kar se dogaja, mislim, da nam preostane predvsem črni humor, ki ga sama najbolj obožujem. Ko ga bodo ljudje začeli sprejemati in ne bo več tabu, bo prinesel olajšanje in realnejši pogled na svet in ljudi.

Kako gledate na svet, v katerem nekdo zaradi ene napake izgubi vse, nekdo drug pa je zaradi šovinističnih ali rasističnih izjav za nekatere celo junak?

Saj pravim, da se mi ne bi zmešalo od jeze ob krivičnosti sveta, se zatekam v črni humor in oddaje o naravi. Ker se počutim povsem nemočno.

Kakšno je vaše mnenje o tem, da imajo v svetu vse večjo vlogo ljudje z ogromnim bogastvom? Vi ste bili velikokrat v finančni stiski – ste takrat imeli slabšo samopodobo, se vam zdi, da je denar merilo uspeha?

Pomanjkanje seveda vpliva na samopodobo in splošno počutje. Nikoli, niti v najtežjih finančnih razmerah pa nisem pomislila, da sem zato kaj slabši človek. Morda nespretna v odločitvah, ampak tudi to sem jaz. Sploh pa se mi zdi, da je nizka samopodoba tista, ki ne prinaša denarja, ampak ga podi stran. A ni tako preprosto. Samopodoba se ne izboljša čez noč.

Preberite tudi:

• Znan slovenski par nosečnost skrival vse do konca
• Nekdanji partner Ane Klašnja bo spet očka
• Slovenska predstavnica na Evroviziji živi in ustvarja na Švedskem

Vaša največja ljubezen, poleg hčerk in moža Igorja seveda, so živali. Ste sploh imeli kdaj kakšno slabo izkušnjo s kakšno živalco?

Niti slučajno. No, enkrat me je ugriznil moj lastni pes, ampak to zato, ker sem ponoči zgrmela nanj s postelje. Aja, pa enkrat moj bivši konj Aldo, ugriznil me je v roko, ker sem ga nepazljivo hranila. Torej je bila krivda vedno moja. Živali v mojih očeh niso nikoli krive.

Ste ambasadorka risov. Kaj se zdaj dogaja z risi pri nas?

Naši risi so okej. Veselo se razmnožujejo in kolovratijo po Sloveniji. Skrbi me le to, da so se v dvomesečni izolaciji malce preveč navadili človeškega vonja in glasu in se bodo ljudi bali manj, kot bi se jih morali. Na smrt zavidam Zvezdani Mlakar, ker ji je ris posedal pred hišo in se spogledoval z njo. Ta ženska ima pa res srečo!

Imate trenutno kakšno vrsto živali, ki vam je še posebno pri srcu?

Motijo me samo komarji, muhe in vrtni polži, vendar jih, kolikor se le da, prepustim njihovim naravnim sovražnikom. Ljubim vse druge živali. Cele ure lahko buljim v interaktivne posnetke vseh vrst živali in sem ob tem zelo srečna, čutim toplino, sem ganjena, se smejim in se jočem. Morda je to beg pred realnostjo, pa me prav malo briga, ali se bom zdaj 24 ur na dan sekirala in si uničevala zdravje. Našla sem si pač način, da se pomirim in sprostim. Saj za tek na deset kilometrov ravno nisem.