Evropa doživela eno najbolj vročih poletij doslej, padel je tudi rekord
Evropa je doživela tretje najtoplejše poletje doslej, zahod celine pa najtoplejše v zgodovini meritev. Rekorde so podirali tudi vročina, suša in nizki pretoki rek.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dolgotrajni vročinski valovi in suša so letošnje poletje v Evropi potisnili med najtoplejša doslej. Po podatkih Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb je bilo poletje 2026 tretje najtoplejše v zgodovini evropskih meritev, medtem ko je zahodna Evropa doživela svoje najtoplejše poletje doslej.
Izjemno visoke temperature so se ponekod začele pojavljati že precej pred začetkom meteorološkega poletja. Prvi večji vročinski val je obsežne dele zahodne Evrope zajel že konec maja, nadpovprečno toplo vreme pa se je nato nadaljevalo skozi poletne mesece. V večjem delu Evrope, zlasti na zahodu celine, so beležili rekordno visoke temperature zraka. Nenavadno topla so bila tudi evropska morja, kjer so temperature morske gladine ponekod dosegle rekordne ali skoraj rekordne vrednosti.
Rekordno poletje v zahodni Evropi
Povprečna poletna temperatura v zahodni Evropi je znašala 21,7 stopinje Celzija, kar je približno 2,5 stopinje več od povprečja v obdobju 1991–2020. S tem je bil presežen tudi prejšnji rekord iz leta 2003.
O izjemnosti letošnjega poletja priča tudi trajanje vročine. Copernicus je zabeležil 17 dni, ko je najmanj 60 odstotkov zahodne Evrope doseglo temperature nad 30 stopinj Celzija. Leta 2003 je bilo takih dni 11, lani pa sedem.
Rekordne vrednosti je dosegel tudi tako imenovani toplotni stres. Do konca poletja je bilo 52 odstotkov evropskega kopnega vsaj enkrat izpostavljenega zelo močnemu toplotnemu stresu, ki ustreza občuteni temperaturi najmanj 38 stopinj Celzija. Gre za največji delež doslej.
Reke dosegle izjemno nizke pretoke
Vročina in dolgotrajno pomanjkanje padavin sta močno vplivala tudi na evropske reke. Te so po podatkih Copernicusa beležile najnižje poletne pretoke v več kot treh desetletjih.
Julija in avgusta so rekordno ali skoraj rekordno nizke pretoke zaznali na številnih velikih evropskih rekah, med njimi na Renu, Donavi, Padu, Loari, Roni in Seni. Nizke gladine so povzročile težave v več gospodarskih panogah, med drugim pri tovornem prometu po rekah.
Vročina in suša spodbudili tudi požare
Sušne razmere in ponavljajoči se vročinski valovi so prispevali še k zelo dejavni sezoni gozdnih požarov. Do začetka septembra je bila površina, ki so jo v Evropi prizadeli požari, skoraj dvakrat večja od povprečja obdobja 2006–2025. Posebej veliko požarov je bilo v Španiji in Franciji.
Emisije, ki so nastale zaradi evropskih gozdnih požarov, so bile do konca poletja med desetimi najvišjimi po letu 2003. Posledično so bili milijoni prebivalcev izpostavljeni nevarnim ravnem onesnaženosti zraka.
»Evropa je letos doživela poletje, ki so ga zaznamovali sočasni podnebni ekstremi,« je dogajanje povzela Samantha Burgess iz Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb. Ob rekordni toplotni obremenitvi so se na velikem delu celine hkrati pojavljali suša, izjemno nizki rečni pretoki in nenavadno topla morja. Posledice so se čutile pri oskrbi z vodo, energetiki, prometu, ekosistemih in zdravju ljudi.
Pri Copernicusu opozarjajo, da ob nadaljnjem segrevanju podnebja takšni dogodki še dodatno poudarjajo pomen prilagajanja in večje odpornosti na medsebojno povezana podnebna tveganja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
