V bližini zloglasnega vulkana iz morja pokukala dva nova otočka
Nedaleč od vulkana Anak Krakatau v Indoneziji sta se po nedavnih izbruhih pojavili dve novi kopenski tvorbi. Njuno poreklo za zdaj ostaja nepojasnjeno.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V bližini indonezijskega vulkana Anak Krakatau se je pojavila nenavadna geološka tvorba. Po septembrskih izbruhih sta se v morju, manj kot kilometer od vulkana, pojavili dve manjši kopenski površini, ki na satelitskih posnetkih spominjata na majhna otoka.
Indonezijski Center za vulkanologijo in zmanjševanje geoloških tveganj (PVMBG) je pojav zaznal na posnetkih satelita Sentinel.
»Na podlagi analize satelitskih posnetkov Sentinel sta v okolici vulkana Anak Krakatau vidni dve tvorbi, ki spominjata na majhna otoka,« je povedala predstavnica PVMBG Rita Susilawati.
Vendar strokovnjaki še ne vedo, kaj je povzročilo njun nastanek.
So to novi izbruhni centri?
Oblasti območja še niso raziskale na terenu, zato za zdaj ni mogoče zanesljivo določiti sestave novih tvorb ali načina njihovega nastanka.
»Še ne moremo potrditi, ali sta ti dve tvorbi dejansko nova centra izbruha ali zgolj kopičenje vulkanskega materiala, ki je nastal med izbruhom,« je pojasnila Susilawati.
Podobni pojavi so bili na območju zabeleženi že v preteklosti. Od leta 1927 se je tam večkrat pojavila kopenska masa, ki jo je pozneje znova načela erozija. Leta 1930 je nastal otok, ki je obstal.
Tudi novi tvorbi bi lahko doletela podobna usoda. Valovi in erozija ju lahko sčasoma zmanjšajo ali celo povsem potopita nazaj pod morsko gladino.
Območje ostaja nevarno
Anak Krakatau je trenutno na drugi stopnji štiristopenjske lestvice nevarnosti. Oblasti prebivalce in obiskovalce opozarjajo, naj se vulkanu ne približujejo na manj kot tri kilometre.
Ime Anak Krakatau pomeni »otrok Krakatoe«. Vulkan je nastal na območju nekdanjega vulkana Krakatau, pri katerem je 1883 zaradi katastrofalnega izbruha takrat umrlo približno 35.000 ljudi, večino žrtev pa so povzročili velikanski cunamiji. Dogodek je močno spremenil podobo območja in pustil eno najbolj znanih poglavij v zgodovini vulkanologije.
Pepel povzročil težave v letalskem prometu
Septembrska aktivnost Anak Krakatau je vplivala tudi na promet. Zaradi vulkanskega pepela je bilo zaprtih več letališč, odpovedanih pa je bilo več sto letov.
Pepel predstavlja nevarnost za letalske motorje, zato lahko že povečana aktivnost vulkana povzroči spremembe letalskih poti in odpovedi.
Anak Krakatau leži v prelivu med Javo in Sumatro, približno 150 kilometrov vzhodno od Džakarte. Območje je zaradi svoje geološke lege zelo aktivno.
Po izbruhu pogrešajo osem ljudi
Nedavni dogodki so imeli tudi tragične posledice. Po poročanju z območja je v začetku septembra izginilo pet novinarjev, ki so o izbruhu poročali z gliserja. Pogrešani so tudi trije člani posadke. Oblasti domnevajo, da so vsi umrli.
Medtem strokovnjaki spremljajo razvoj novih kopenskih tvorb. Za zdaj ostaja odprto, ali sta otočka začetek novega vulkanskega pojava ali zgolj začasna posledica zadnjih izbruhov.
Njuna prihodnost bo odvisna predvsem od nadaljnje vulkanske aktivnosti ter moči morja in erozije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
