Slovenci smo drugačni v eni navadi, ki drugje izginja
Skoraj vsak peti človek večerja na kavču, a Slovenci pri hrani ostajamo bolj tradicionalni. Raziskava razkriva, zakaj še vedno prisegamo na mizo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Medtem ko se po svetu vse več ljudi prehranjuje pred zasloni, pogosto kar na kavču, Slovenci pri večerji ostajamo precej bolj zvesti mizi. Globalne prehranjevalne navade se hitro spreminjajo, v Sloveniji pa se številni rituali še vedno držijo starih, preverjenih vzorcev.
Večerja na kavču postaja nova normalnost
Globalni podatki kažejo, da danes le še 44 % ljudi večerja za jedilno mizo, kar 18 % pa obrok poje kar na kavču, pogosto ob televiziji ali telefonu. Hrana je vse pogosteje postranska dejavnost, ne več osrednji del dneva.
V Sloveniji je slika precej drugačna. Jedilna miza ostaja glavno mesto večerje, prehranjevanje v dnevni sobi pa je manj razširjeno kot v večini drugih držav. To kaže na bolj tradicionalen odnos do hrane – obrok ima svoj prostor, čas in pomen, ne le vloge spremljevalca zaslona.
Raziskava namreč razkriva, da globalno kar 40 % ljudi med skupnimi obroki gleda televizijo. Slovenci se temu vedenju pogosteje izognejo tako pri družinskih večerjah kot tudi takrat, ko jemo sami.
Manj zavržene hrane kot drugje
Kar 65 % vprašanih meni, da ne zavržejo veliko hrane, kar je bistveno več od globalnega povprečja (50 %). Manj ljudi kot drugod poroča, da jim živila pogosto propadejo, še preden jih porabijo.
To kaže na boljše načrtovanje obrokov, večjo organiziranost in večji občutek odgovornosti do hrane. Globalno sicer velja zanimiv trend: vsak tretji človek zavestno poje hrano čez rok trajanja, da bi zmanjšal količino odpadkov. Tudi to kaže, da trajnost postaja del vsakdana – v Sloveniji pa je takšen odnos do hrane že dolgo prisoten.
Preberite tudi:
Več kuhanja doma, manj dostave
V primerjavi z globalnim povprečjem Slovenci doma kuhamo pogosteje. Po svetu ljudje v povprečju kuhajo približno petkrat na teden, pri nas pa večina gospodinjstev pripravlja obroke štiri- do šestkrat tedensko.
Dostava hrane in pogosti obroki zunaj doma so v Sloveniji manj razširjeni. Raziskava hkrati ugotavlja, da ljudje, ki niso zadovoljni s svojo kuhinjo, kar 62 % pogosteje posežejo po dostavi hrane. Kljub prostorskim omejitvam Slovenci očitno še vedno raje kuhajo doma.
Nakupovanje s seznamom in občutkom za red
Premišljenost se nadaljuje tudi v trgovini. Slovenci pogosteje nakupujejo z vnaprej pripravljenim seznamom, sledijo akcijam in popustom ter se redkeje prepustijo impulzivnim nakupom.
Zanimiv je tudi ritem obrokov. Kosilo Slovenci pogosteje pojemo zunaj – v službi, šoli ali restavraciji – večerja pa ostaja domač obrok. Povprečen čas večerje je okoli 18.44, kar je prej kot v številnih drugih državah, kjer se obroki pomikajo pozno v večer. Tudi to kaže na bolj strukturiran odnos do prehranjevanja.
Kuhinja ostaja srce doma
Čeprav tudi Slovenci pogosto omenjamo pomanjkanje shranjevalnega prostora in delovnih površin, smo s svojimi kuhinjami nekoliko bolj zadovoljni kot globalno povprečje. Kuhinja pri nas ni zgolj funkcionalen prostor, temveč pomemben del domačega vsakdana. Podatki kažejo, da kljub sodobnemu tempu življenja v Sloveniji pri hrani še vedno ohranjamo občutek reda, skupnosti in odgovornosti. Medtem ko drugod večerja vse pogosteje pristane na kavču, pri nas miza še vedno povezuje.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
