Odločili smo se, da otroku odpovemo malico v šoli. Nismo fanatiki, vendar po mojem prepričanju paštete, hrenovke, predpakirane sladice, sladki jogurti in slabi »sokovi« niso primerna hrana zanj. Tako mu zdaj pripravljam »supersendviče«, zraven pa še sveže sadje, in prijatelji mu celo zavidajo, kako dobro malico ima. Premišljujem, da bi vključila še kaj s seznama zdrave prehrane, ki jo uživamo doma, pa me malce skrbi varnost. Kaj sme v torbi čakati štiri ure, ne da bi postalo nevarno? Zelo bom vesela vaših nasvetov.
Anita P.
Pozdravljeni, pogumna mama, vedno znova smo veseli, ko se oglasi človek, ki se je odločil prijeti vajeti v svoje roke, četudi s tem tvega, da postane »črna ovca«. Verjamem, da ste pred tem korakom poskusili marsikaj, slednjič pa ugotovili, da sistem resnično ni naklonjen temu, da bi bil vaš otrok (in z njim mnogi drugi) bolj zdrav.
Prehrana nedvomno polaga izjemno veliko kamenčkov v mozaik zdravja. In če vemo, da se otroci v vzgojno-izobraževalnih institucijah prehranjujejo večji del dneva, to vsekakor ni neka mejna tema.
Otrok lahko dobiva v šoli posebno prehrano le, če ima za to ustrezno zdravniško potrdilo. Ta so po večini namenjena otrokom, ki imajo uradno potrjene alergije.
Zgolj v pojasnilo preostalim bralcem, ki s tematiko morda niso seznanjeni. Otrok lahko dobiva posebno prehrano le, če ima za to ustrezno zdravniško potrdilo. Ta so po večini namenjena otrokom, ki imajo uradno potrjene alergije.
V praksi to pomeni, da dobivajo obroke brez jajc, mleka, glutena ali česa drugega. V tej skupini ni otrok, ki imajo prav tako hude alergije na določena živila (kar najbolje opazijo starši in potrdijo, denimo, testiranja z bioresonanco), a uradna testiranja tega niso pokazala.
V vsakem primeru nobena šolska dieta, tudi ob potrdilu zdravnika, otroku ne zagotavlja niti mu ni dolžna zagotavljati živil v najčistejši, čim manj predelani različici. Še več – nobena dieta ne omogoča, da bi bil otrok upravičen do ekološko pridelanih živil.
Na koga sedaj zvrniti krivdo?
Zagotovo še najmanj na močno preobremenjeno kuharsko osebje v šolskih kuhinjah, ki za skromno plačo dela pridneje od mravljic. In jih razumem, da postanejo nejevoljni, ko se pojavi še en starš s posebno željo. Tako se na žalost običajno gleda na vsakogar, ki kakorkoli odstopa – in ki seveda nima ustreznega potrdila, da sme uradno biti drugačen.
V tej skupini se tako hitro znajdejo vegani, vegetarijanci, pa tudi povsem »normalni« vsejedci, ki si le želijo zdrave, polnovredne, nepredelane hrane, ki ni obremenjena s pesticidi in kopico e-jev.
Kuharice, tudi pravkar izučene, o pomenu zdrave prehrane tudi niso najbolje poučene. Pa to na žalost ne velja le za kuharice v šolskih kuhinjah. Tudi nekateri kuharski mojstri, ki jih pozna vsa Slovenija, so še zelo daleč od zdrave prehrane. Za enega od njih smo pred kratkim lahko prebrali, da svojim otrokom za zajtrk pripravi čokolešnik ali jogurt s čokoladnimi kroglicami. Bi lahko šli dlje od zdravega?
Sistem na žalost ni naravnan tako, da bi bil otrokom v korist, in tako je veliko prepuščenega dobri volji, še bolj pa iznajdljivosti organizatorjev prehrane, ki v največji meri bdijo nad tem, kaj se bo znašlo na šolskem jedilniku.
Dobra novica je, da je na njem sedaj končno tudi nekaj ekološko pridelanih živil in da svoje mesto najde vse več lokalno pridelane hrane. A še vedno je ob tem vse preveč kruha s tisoč in enim aditivom (vključujoč žemljice, štručke, rogljičke …), homogeniziranega mleka in mlečnih izdelkov ter visoko predelanih mesnih izdelkov (pašteta, hrenovke, salame).
Vse to je sicer hrana, ki jo imajo otroci radi in zagotavlja, da bodo krožniki po malici kar najbolj čisti. Obenem pa jih ta ista hrana peha v razdražljivost, živčnost, nemir, kar lahko opazimo takoj po obedu, dolgoročno pa s kopico aditivov, prečiščene moke, sladkorja in soli nič drugam kot v – bolezen.
Vse to vi že veste, sedaj pa se sprašujete, kaj otroku ponuditi, da bo varno. Zelo veliko oziroma skoraj vse, kar bi zaužil tudi doma, bo enako varno tudi nekaj ur pozneje. Vseeno lahko upoštevate naslednjih nekaj nasvetov:
Hrano zapakirajte v termo posodice
Na trgu poznamo čudovite in barvite termo posodice, ki svojo nalogo opravijo več kot dobro, niso težke, pa še privlačnih barv so. Vanje lahko zjutraj daste vse od toplih kaš, juhic, svežih palačink in druge hrane, za katero želite, da ostane topla. Po drugi strani to isto posodo lahko uporabite tudi tedaj, ko želite, da ostane hrana hladna. Pogoj, da bo posoda res več ur obdržala želeno temperaturo, je, da jo pred tem temeljito segrejete (z vročo vodo) ali ohladite. Posoda tudi izjemno dobro tesni, zato lahko otrok v njej nosi tudi juho, ne da bi se bal, da bo polil zvezke.
Uporabljajte začimbe
Medtem ko v industrijsko predelani hrani za »varnost« skrbijo aditivi, zaščitna atmosfera in sterilnost na vsakem koraku, imajo pri doma pripravljenih jedeh to vlogo začimbe. Mnoge med njimi namreč učinkujejo močno protimikrobno. Tudi zato so začimbe igrale tako pomembno vlogo v preteklosti, ko ljudje še niso poznali hladilnikov in zamrzovalnih skrinj.
Tako je še danes marsikje po svetu. Ko sem potovala po Maroku, sem na kilometre dolgih lokalnih tržnicah videla gore mesa in rib, tam so se ves dan dobesedno pražili na visokih temperaturah. Iz njih so branjevke kuhale kosilo, vendar pri tem niso pozabile odpreti vsaj petih kozarcev z začimbami!
Kuhajte sveže
Hrana bo zagotovo varnejša, če jo boste pripravljali sproti in je ne pogrevali. Sicer tudi pri pogrevanju poznamo nekaj zvijač, kot smo o tem pisali pred dvema tednoma, pa vendar. Količina hrane, ki jo zaužije otrok, res ni velika, zato ni potrebe, da bi jo pripravljali vnaprej, zamrzovali, pogrevali ipd.
Zanimivosti
Bodite med prvimi in s poslovno analitiko spreminjajte prihodnost poslovanja
Preliv pripravite ločeno
Očitno vaš otrok nima težav z uživanjem sadja in zelenjave. Če mu ob tem radi ponudite kakšen preliv, naj si jed zmeša sam tik pred zaužitjem. To pomeni, da mu doma narežete različne vrste sadja in/ali zelenjave, preliv pa pripravite ločeno. Nekatere termo posodice imajo dva prekata, tako je v prvem lahko solata, v drugem pa preliv.
Pazite na čistočo
Posoda, v katero otroku pripravljate hrano, naj bo vedno skrbno pomita, prav tako naj bodo čiste vaše roke, delovna površina in ne nazadnje – otrokove roke, ko bo užival hrano.
In kaj ponuditi otroku?
Pravite, da vaš otrok trenutno uživa zdrave sendviče, vendar bi si želeli več raznolikosti. Z že omenjenimi termoposodicami omejitev pravzaprav ni, zato vam bom v nadaljevanju predstavila le nekaj možnosti, kaj vse mu še lahko pripravite za malico. Poskusila se bom držati pravila, da naj vsaka od naštetih jedi ustreza štirim kriterijem: zdravo, varno, hitro pripravljeno in slastno.
Žitne kaše na tisoč in en način
Kaše lahko pripravljamo tudi slane. V tem primeru v posodico dodamo npr. nekaj avokada, paradižnika in v trdo kuhanih jajc.
Kuhano proso, kvinoja, pira, ajda, ovseni kosmiči so odlična in krepčilna jed, četudi jih skuhamo le na vodi. Ko jim dodamo priboljške, od različnih vrst suhega sadja, sladkih začimb (npr. cimet, klinčki, vanilja, janež), kakava, rožičeve moke, medu, marmelade do čežane ipd., postanejo izjemno okusni, hkrati pa ne tvegamo, da se bodo pokvarili, saj v njih ni mleka.
Vse te kaše so sicer hitro pripravljene, saj se kuhajo največ dvajset minut. Če zjutraj nimate toliko časa, jih lahko pripravite že zvečer (ali vsaj namočite zrnje), posodo ovijete v odejo in kaša bo zjutraj še vedno topla. Tedaj ji le še dodate poljubne dodatke, zapakirate v posodo in malica je pripravljena.
Sladka pirina kaša Potrebujemo pirino zrnje, mandlje, brusnice, datlje, orehe, začimbe (kardamom, vanilja, kurkuma, črni poper) in maslo ghee. Piro preko noči namakamo, da je zjutraj hitreje kuhana. Skuhamo jo v sveži vodi, ki ji dodamo sesekljano suho sadje in začimbe. Ko zavre, kuhamo še dve minuti, nato pustimo nabrekati še deset minut. V tem času na gheeju prepražimo sesekljane oreščke in dodamo pripravljeni kaši. Po želji jed izboljšamo z žlico sladke smetane.
Granola
Priljubljena žitna jed, ki jo lahko pripravimo vnaprej. Otroku damo zraven le še lonček (domačega) jogurta ter nekaj svežega sadja in poskrbeli smo za hitro pripravljen, izjemno slasten obrok, ki bi ga razgrabil ves razred, če bi imel to možnost … Pripravimo jo tako, da spečemo mešanico različnih kosmičev, semen in oreščkov ter še vročim primešamo narezano suho sadje, začimbe in sladilo. Ko se ohladi, razdrobimo in shranimo v steklenem kozarcu.
Krepčilne solate
Za spremembo lahko otroku pripravimo tudi živopisane solate, v katere poleg zelenjave dodajamo stročnice, žita in/ali polnovredne testenine. Z dodatkom riža in fižola poskrbimo, da otrok prejme vse beljakovine, kot če bi užival meso. Tega v solato zaradi varnosti raje ne dodajamo. Še košček kruha in popolna malica je nared.
Čičerikina solata
V hranljivo čičerikino solato lahko skrijemo mnogo vrst zelenjave, pa tega otrok morda niti opazil ne bo.
Potrebujemo čičeriko (lahko kuhana vnaprej), riž, rdečo papriko, por, sir feta in peteršilj. Čičeriko skuhamo skuhaj z lovorjevim listom. Kuhano posolimo in ji dodamo nekaj kumine, da kasneje ne napenja. Ohlajeni čičeriki dodamo riž, sesekljano zelenjavo, peteršilj in feto. Polivko iz olivnega olja, limoninega soka in poljubnih začimb zapakiramo ločeno. Ker so v solati tako stročnice kot riž, bo otrok z malico prejel vse esencialne aminokisline.
Okusne in hranljive omake in/ali paštete
V mislih imam slastne omake, v katere lahko otrok pomaka koščke surove zelenjave, kot so na trakove narezano korenje, bučke, paprika, stebelna zelena, kumare … Omake so energijsko bogate in nasitne. Vsebujejo naj zlasti bogastvo dragocenih maščob in beljakovin iz rastlinskega sveta, da zopet ostanemo v okviru varne hrane (odličen vir so različna semena in oreščki, avokado ipd). Če omake naredimo gostejše, dobimo pašteto, ki jo otroku namažemo na domač kruh, v ločen predalček pa zopet naložimo nekaj sveže zelenjave.
Pašteta, polna sonca*
Potrebujemo sončnična semena, dobršno merico olivnega olja, česen, peteršilj, limonin sok in sol. Sončnična semena namakamo čez noč, nato pa temeljito splaknjena zmeljemo v mešalniku. Dodamo preostale sestavine in izjemno okusna pašteta, ki jo lahko nekaj dni hranimo v hladilniku, je pripravljena.
Sladki namazi
Če otroci lahko v šoli jedo znan in izjemno škodljiv lešnikovo-čokoladni namaz, zakaj ne bi kaj podobnega, a povsem neškodljivega, pripravili tudi sami? Mlete pražene lešnike pomešamo z nekaj medu, zdravih maščob (denimo kombinacija masla, kokosovega olja, hladno stiskanega orehovega olja), kakava in dobršne merice začimb (npr. cimet, ingver, vanilja, kardamom, pomarančna lupinica …).
Druga možnost je mandljev namaz, za katerega v močnem mešalniku v maslo spremenimo še tople pražene mandlje, dodamo malo arganovega olja, medu in začimb (ingverja, kardamoma, pomarančne lupinice). Ali slasten orehov namaz, ki je z dodatkom medu in začimb zopet vse prej kot škodljiv.
Med, ki ni bil segret, odpre zakladnico hranilnih snovi, ki so zaprte globoko v oreških. Obenem poveča zdravilno moč začimb, da njegovih izrednih protimikrobnih moči niti ne omenjam.
Zakaj toliko besed o začimbah?
Kot je bilo že omenjeno, nas začimbe varujejo pred patogenimi organizmi, zlasti pred bakterijskimi in virusnimi okužbami, mnoge pa tudi pred zajedavci in glivicami. Če jih vključujemo v vsakodnevne jedi in napitke, otroka zavarujemo pred vsiljivci, ki na nas prežijo iz vseh kotičkov. Začimbe imajo namreč to čudovito lastnost, da ohranjajo zdravo ravnovesje v telesu, krepijo imunski sistem, nas varujejo pred prostimi radikali ter še in še. Z njihovo pomočjo se lahko tudi večkrat (zdravo) posladkamo, saj so znane tudi po izjemno dobrem uravnavanju krvnega sladkorja.
Začimbe imajo to čudovito lastnost, da ohranjajo zdravo ravnovesje v telesu, krepijo imunski sistem, nas varujejo pred prostimi radikali ...
Pri nas smo do uporabe začimb precej zadržani, medtem ko jih v dveh tretjinah sveta brez zadržkov uporabljajo že vse od najbolj rane starosti. Morda pa so zato tam otroci toliko bolj trdoživi, kljub slabim življenjskih razmeram, v katerih odraščajo? A če je za vas glavni argument varnost, se lahko naslonite tudi zgolj na tega. O vsem drugem vas bodo že kmalu prepričali trdnejše zdravje, bistrejši možgani, mirnejši spanec in še veliko tega, kar danes za začimbe potrjuje tudi uradna znanost.
Še naprej vam želim veliko volje za pripravo zdravih in okusnih malic za vašega otroka. Ko bo več staršev sledilo vašemu zgledu, bodo to nalogo morda le prevzeli tisti, ki bi jo morali že sedaj izpolnjevati otroku v korist. Časi, ko smo hrepeneli zgolj po polnem želodcu, so za mnoge hvala bogu mimo. Česar pa si zagotovo danes bolj kot kdajkoli želimo čisto vsi, pa so – zdravi otroci!
