Ker se je s kariesom srečal praktično vsak, med ljudmi prevladuje mnenje, da gre za povsem navadno stvar v ustni votlini. Vendar ni tako. Gre za zelo agresivno bolezen zoba, ki lahko, če se ustrezno ne pozdravi, v relativno kratkem času uniči celoten zob. Za nastanek kariesa so odgovorni štirje dejavniki: zob, kariogene bakterije, ogljikovi hidrati in čas. Zobna površina nudi kariogenim bakterijam prostor, kjer se pritrdijo in ob zanje ugodnih razmerah razmnožujejo ter oblikujejo bakterijski biofilm. S hrano, ki jim jo damo (predvsem ogljikovi hidrati), ter časom, ki jim ga pustimo, se bakterijski biofilm vedno bolj veča, s tem pa se ravnotežje (razgradnja – obnova), ki vlada na zobni površini, vedno bolj nagiba v smeri razgradnje (demineralizacija).
Če se karies ne odpravi dovolj hitro, lahko uniči zob. Ob vnetju zobnega živca zob sčasoma odmre, zato je treba živec odstraniti in zob ustrezno pozdraviti. Takemu zobu rečemo mrtev zob.
Kako nastane karies in kakšni so simptomi?
Če ravnotežja s preventivnimi ukrepi ne spremenimo, se na zobni površini pojavijo demineralizacijske spremembe, kar imenujemo začetek zobne gnilobe. Karies lahko s pomočjo standardiziranega sistema ICDAS (International Caries Detection and Assessment System), ki je namenjen razpoznavi in beleženju kariesa, klasificiramo v različne razrede. Karies napreduje od komaj vidnega kredastega belega madeža na površini zoba (začetni karies) do obsežne kavitete z vidnim dentinom (napredovali karies). Če kariesa ne zdravimo pravočasno, lahko napredujoči proces povzroči odmrtje zobnega živca (zobne pulpe), z napredovanjem pa doseže tudi obzobna tkiva pri vrhu korenine (periapikalni proces).
Močna bolečina znak napredovane bolezni
Začetni karies ne boli, bolečina se pojavi, ko ta doseže zadostno globino. Sprva se kaže kot občasna bolečina pri sladki ali hladni ali topli hrani in pijači. Če kariesa ne zdravimo in se okuži pulpa, zob močno boli. Ko pulpa odmre, ko bakterije dosežejo prostor ob konici korenine, se pojavi (ali ne) bolečina na račun periapikalnega procesa (granuloma). In še to: karies je nalezljiv. Tega morda niste vedeli, toda karies je infekcijska bolezen, zato se lahko patogene bakterije prenašajo iz ust v usta prek sline. Verjetno za to sicer ni velika, a previdnost ni odveč.
Nitkanje
Najboljša preventiva je dobra ustna higiena. Najtežje dostopna mesta za ščetkanje so brazde in jamice na griznih površinah ter zobne površine, ki mejijo na medzobne prostore (aproksimalne ploskve zob), zato moramo tem predelom nameniti posebno pozornost ter uporabljati ustrezne pripomočke (čopasta zobna ščetka za brazde in jamice, zobna nitka ter ustrezne medzobne ščetke za medzobne prostore).
Del dobre ustne higiene je tudi uporaba zobne paste s fluoridi, saj ti pomagajo zaščititi sklenino ter ustaviti začetne demineralizacijske spremembe. Strnjeni obroki, brez sladkih prigrizkov in sladke ali gazirane pijače – tudi to so pomembni dejavniki, ki pripomorejo k zdravju zob. Zelo pomembne pa so tudi redni (polletni) kontrolni pregledi pri zobozdravniku, ki izvaja ustrezne preventivne preglede (fluoridni premazi, inštrukcija in motivacija) ali v primeru že nastalega kariesa tega tudi odkrije in ustrezno ukrepa.
