Radi jih imamo zaradi raznolike rasti, najrazličnejših barv in oblik cvetov, prijetnega vonja, ki ga širijo okoli sebe, in malo tudi zato, ker v nas vzbujajo romantične občutke. Nekatere vrtnice jeseni in pozimi občudujemo zaradi zanimivih plodov, šipkov, ali pa se čudimo neverjetnim oblikam trnov, s katerimi so okrašena stebla nekaterih vrst in sort.
In če pomislimo, da so cvetovi vrtnic, seveda ne tistih, ki so škropljene s strupenimi pripravki, užitni in da iz šipkov lahko skuhamo marmelado, sok ali pripravimo čaj ter da s posladkorjenimi cvetovi okrasimo slastno sladico, je prav, da tem žlahtnim rastlinam namenimo vso pozornost, ki jo potrebujejo mesec za mesecem.
Januar
Očistimo orodje za dela, ki nas čakajo, in nabavimo nova gnojila.
Novi nasadi: nadaljujemo lahko zasajanje vrtnic z golo korenino, če zemlja ni zmrznjena ali premokra. Luknjo napolnimo z rahlo črno prstjo in jo pazljivo potlačimo z nogami tako, da okrog rastline oblikujemo nekakšen hribček. Cepljeno mesto naj bo kak centimeter pod zemljo. Potem dobro zalijemo.
Okopljemo zemljo okoli rožnih grmov, zato da zrahljamo površinsko skorjo in omogočimo vodi, snegu in zraku, da dosežejo korenine.
Februar
Obrezovanje: vsem sortam vrtnic porežemo suhe, šibke ali bolne veje; vsaka vrsta zahteva posebno vrsto reza:
- Botanične vrtnice oziroma šipki: če se preveč razbohotijo, jih samo razredčimo.
- Enkrat cvetoči grmi (stolistne, damaščanke, galske, muškatne): za tretjino dolžine skrajšamo glavne veje.
- Večkrat cvetoči grmi, stari in sodobni (burbonke, mahovne, portlandske): glavne veje skrajšamo za polovico.
- Angleške vrtnice: glavne veje skrajšamo za polovico, če želimo imeti več cvetov, ki so sicer manjši; veje porežemo za tretjino, če želimo večje, vendar manj številne cvetove.
- Hibridne čajevke in floribunde: vse veje skrajšamo na tri četrt dolžine.
- Vzpenjavke: po tretjem letu stranske, že odcvetele veje skrajšamo na 10 cm.
Marec
Organsko gnojenje: znova obdelamo zemljo okrog rastlin, da omogočimo vodi in kisiku dostop do korenin, in odstranimo prvi plevel ter nanesemo plast uležanega ali peletiranega hlevskega gnoja.
Kjer je mraz, še lahko zasajamo vrtnice z golo korenino in obrezujemo stare rastline pred začetkom vegetacije.
Kjer je že toplo, začnemo preventivno zdravljenje proti glivičnim boleznim: z žveplenimi pripravki proti oidiju, z modro galico proti rji in pegavosti.
April
Mineralno gnojenje: za bogato in dolgo cvetenje spomladi dodamo gnojilo s hitrim učinkom, posebej namenjeno vrtnicam ali cvetočim rastlinam. Dodajamo ga večkrat spomladi, in če imamo vrtnice, ki cvetijo večkrat, gnojimo tudi na začetku in koncu poletja.
Poganjki: odstranimo močne poganjke, ki poženejo iz korenine pod cepljenim mestom in rastlini jemljejo moč. Izpulimo jih z rokami, brez strahu, da bi pri tem poškodovali rožni grm. V deževnih obdobjih rastline preventivno ali kurativno zaščitimo s protiglivičnimi sredstvi na dva do tri tedne.
Škodljivi insekti: s prvimi toplimi dnevi se pojavijo listne uši, pršice … Priporočljivo je rastline čim prej oskrbeti z ustreznimi sredstvi, saj tako lažje premagamo infekcijo.
Maj
Pred kratkim smo jih posadili na stalni prostor, in če dolgo ni dežja, zalijemo tudi tiste starejše, da ohranimo zemljo svežo, kar je pogoj za dobro in dolgo cvetenje. Vedno zalivamo pri tleh, nikoli po listih, saj bi s tem pospešili razvoj glivičnih bolezni, kot je pegavost.
Nadaljujemo zdravljenje proti glivičnim boleznim, če so napadle rastline, in proti živalskim škodljivcem. Ponovno gnojimo z mineralnimi gnojili. Pri sodobnih vrstah odstranimo sekundarne popke, zato da so cvetovi večji.
Junij
Z motiko ponovno obdelamo zemljo okrog rastline.
Zalivamo zgodaj zjutraj ali po sončnem zahodu. Počasneje kot bomo zalivali, bolj bodo korenine vsrkale potrebno vodo.
Zastiramo zemljo okrog rastline. Uporabimo šoto, kompost, sesekljane ostanke obrezovanja, slamo ali pokošeno travo. Zastiranje je koristno predvsem v toplejših predelih in na najslabših terenih, saj s tem zadržujemo vlago v tleh, izboljšamo tla in ščitimo pred plevelom.
Pri večkrat cvetočih vrtnicah redno odstranjujemo ovenele cvetove, saj bi se v poletnem dežju v njih lahko razvila oidij in peronospora.
Julij
Križanje: z nekoliko potrpljenja lahko tudi na domačem vrtu vzgojimo novo vrtnico.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Okopavamo zemljo, redno zalivamo, obnavljamo zastirko, ščitimo pred paraziti.
Gnojimo s sredstvi s počasnim delovanjem, organskimi ali kemičnimi. Lahko gnojimo tudi z mineralnim gnojilom s hitrim delovanjem, bogatim s kalijem, ki ga dodamo dvakrat ali trikrat vsakih 10 do 15 dni.
Cepljenje: julija in avgusta vrtnice lahko razmnožujemo s cepljenjem – okulacijo.
Avgust
Večkrat cvetoče vrtnice: če tvorijo okrasne šipke, na rastlini pustimo del posušenih cvetov, da bi se lahko razvili v plodove. Z zadnjim dognojevanjem s kalijem konec poletja bomo vplivali na obarvanost in obstojnost sadežev.
Če odpotujemo, odstranimo vse že odprte cvetove, da preprečimo nastajanje šipkov in da ne bo rastlina zaradi pomanjkljive nege oslabela.
Splošna skrb: redno obdelujemo tla okrog vrtnic, da so prezračena in da odstranimo plevel. Če ne dežuje, zalivamo in pravočasno ukrepamo proti parazitom, živalskim ali glivičnim.
Prekinemo gnojenje, zato da vrtnice v najtoplejšem obdobju preidejo v delno mirovanje.
September
Potaknjenci: razmnoževanje s potaknjenci je lažje od cepljenja in se izvaja septembra in oktobra, ko je nov les že dovolj otrdel. Uporabljamo stranske poganjke, ki so se razvili spomladi, da dobimo potaknjence, dolge od 5 do 7 cm.
Popoletno čiščenje: ko je največja vročina mimo, potrebujejo vrtnice nekaj pozornosti. Odstranimo porumenele liste in posušene cvetove, pri dnu odrežemo suhe in šibke veje, ki so se nabrale znotraj grma, in jih po potrebi privežemo na oporo.
Gnojenje: na vlažna tla dodamo mineralno gnojilo, bogato s kalijem, zato da podaljšamo cvetenje večkrat cvetočih vrtnic in pri drugih spodbudimo razvoj šipkov.
Oktober
Z motiko zagrebemo zastirko, ki smo jo nanesli pred poletjem, in tako obogatimo tla z organskimi snovmi.
Z gredic odstranimo suho listje in druge ostanke vegetacije, da ne bi postali prenašalci glivičnih obolenj.
Pregledamo vrt, da bi ugotovili, kam še zasaditi vrtnice in ali je treba katero prestaviti, saj je to najbolje opraviti v času mirovanja.
Vzpenjavke in popenjavke: v vetrovnem podnebju je že treba prikrajšati ali razredčiti rastlino, da bi obrzdali vegetacijo in rastlino razbremenili ter tako preprečili različne poškodbe. Konec zime moramo še enkrat odstraniti suhe dele, ki bodo medtem nastali.
November
Opore in pritrditve: preverimo, ali so opore vrtnic plezalk dovolj močne, da bodo zdržale težo, in ali so pritrditve v dobrem stanju in ne pretesne, da ne bi poškodovale lubja.
Veliki grmi: za tretjino prikrajšamo zelo dolge veje, da v vetru ne bi poškodovale druga druge.
Novi nasadi: v mrzlih predelih že lahko posadimo vrtnice z golimi koreninami. Pred sajenjem jih potopimo v mešanico vode, vrtne zemlje in zrelega gnoja.
December
V predelih z ostro zimo je priporočljivo spodnji del rastline zaščititi z bogato zastirko iz hlevskega gnoja, komposta, slame ali suhih listov, še posebno če so rastline mlade.
V toplih predelih začnemo zasajati vrtnice z golo korenino. To opravimo takrat, ko rastlina počiva, torej od novembra ali decembra do februarja ali marca, odvisno od temperatur in terena, kar se razlikuje po območjih in iz leta v leto. Kadar smo v dvomu, se posvetujmo s strokovnjakom.
Zadnje cvetenje: nekatere vrtnice cvetijo tudi do januarja; počasi odstranimo posušene cvetove in ne puščajmo dolgih in žalostnih delov stebla.
Novi katalogi: naročimo jih pravočasno, da jih bomo dobili takoj, ko bodo pripravljeni.
