Če je smeh res najboljše zdravilo, ga lahko v velikih količinah dobite v muzeju HaHaHouse, ki so ga 10. januarja, prav na dan smeha, odprli v Zagrebu. Dan se za naju s fotografom ni začel prav prijetno. Kup izzivov sva imela, preden sva končno parkirala na dvorišču pred muzejem. Najti parkirišče v bližini HaHaHousa v središču Zagreba je namreč, kot bi iskal iglo v kupu sena – res moraš imeti srečo.
Zato se je najbolje že prej pripraviti, na spletu poiskati najbližjo parkirno hišo in od tam naprej načrtovati obisk. Na koncu naju je vodja marketinga muzeja Filip Majić (bil je tudi najin vodnik, saj je idejna vodja Andrea Golubić zbolela) odrešil z novico, da imajo na dvorišču pred vhodom še eno prazno parkirno mesto. Aleluja! A zaradi različnih peripetij pred prihodom se na smehomeru, ki izmeri stopnjo naše dobre volje pred obiskom muzeja in po njem, nisva prav dobro odrezala. Rezultat na koncu pa je bil povsem druga pesem!
Edinstven v svetu
Muzej, pravijo njegovi ustvarjalci, je za zdaj v svetu še edinstven. Na štiristo kvadratnih metrih je okoli 40 instalacij, duhovitih domišljijskih eksponatov za vse od 3. do 103. leta. Ena največjih potrditev, da so zadeli žebljico na glavico, je bila, ko se je petinsedemdesetletna babica po vijugasti vožnji s toboganom in pristanku v bazenu, polnem plastičnih žogic, na vhodu, kar deset minut zvijala od smeha.
V svetu, polnem negativnih novic, je vsak razlog za smeh in veselje še kako dobrodošel in v muzeju smeha je vsak kotiček zamišljen, da ljudi razveseli. Seveda ni rečeno, da se bodo vsi vsemu smejali, gotovo pa bo vsakdo našel nekaj zase. Andrea Golubić je pred zagrebškim že odprla dva muzeja občutkov v Splitu in Pragi, slednji je postal velika uspešnica. V Zagreb se je vrnila v obdobju korone in občutila vso depresijo, žalost in tesnobo tistega časa, še posebej ker je mesto z okolico takrat prizadel tudi potres, zato si je toliko bolj želela ljudem vrniti smeh, zabavo in veselje. Tako se je domislila muzeja smeha. Pravi, da od nekdaj nosi v sebi željo in potrebo nasmejati ter razveseliti ljudi okoli sebe. Projekt je tako nastal iz srca kot balzam za dušo v sivini vsakdana. Našla je investitorja, okoli sebe pa zbrala ustvarjalne somišljenike, polne idej, med njimi je bil tudi Slovenec.
»Veliko zamisli se je na začetku zdelo neuresničljivih,« se spominja Filip, ki je pred leti z Andrejo sodeloval v marketinški ekipi, »a vse smo bolj ali manj uresničili.« Vsak kreativec je dodal svoj kamenček k mozaiku tega prostora. Med sprehodom po muzeju obiskovalca spremlja šest likov, med katerimi je glavni sarkastični Mr. H, ki kritizira resnost današnje družbe, najdemo še pametni telefon, pa kokoško, ki vse razume malo z zamikom … je razlagala Filip, nato pa se pred nama spustil po toboganu v muzej.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Tesnobni spust
Priznam, da mi je bilo pred spustom skozi temen tobogan kar malo tesnobno pri srcu, saj nisem vedela, kje in kako bom pristala. A je bil že prihod v bazen, poln žogic, verjetno za opazovalca smešen, saj sem vanj dobesedno prilezla. Hlače iz umetnega usnja so mi namreč onemogočale drsenje. Zato pa sta dekleti za mano kot vihar v smehu zgrmeli med plastične žogice in se med krohotanjem komajda pobrali. Pred nadaljevanjem poti sem po priporočilih najinega vodiča temeljito sprala s sebe vso negativno energijo. V ta namen so ustvarjalci postavili najrazličnejše stroje za pranje denarja, možganov, oblačil, vesoljcev in seveda energije. Preden nadaljuješ pot, te poučijo o najrazličnejših oblikah humorja, od črnega, straniščnega, telesnega do tistega na račun samega sebe.
Nato se znajdeš pred ogledali, ki popačijo postavo – nam, ženskam, je gotovo najljubše tisto, ki nas močno stanjša. In že se znajdeš pred prvim tipom straniščnega humorja, kjer s tem, ko sedeš na udoben naslonjač, tvegaš dolg prdec. Otroci se tu zvirajo od smeha, Filip pa ima za ta prostor že idejo za izboljšavo – naslonjač bo kmalu zamenjala straniščna školjka. Hit je naslednja postaja – pisana soba za karaoke, ki je najbolj priljubljena in zato seveda najbolj zasedena. Glas pri petju izbrane pesmi lahko namreč poljubno popačiš ter se tako zabavaš ob svojih smešnih zvokih (posnetek karaok in nekaterih drugih doživetij lahko preverite na našem Facebooku ali TikToku).
Humor reši vse
Se še spominjate, kako smo včasih svoje narisane junake oblačili v papirnata oblačila, ki smo jih dobili v predlogi ali pa sami narisali? No, v muzeju si lahko nekaj takega nataknete sami in vidite, kako ste videti v opravi zapornika, bodibilderja, v detektivskem plašču, srednjeveški obleki … Filip pravi, da sta ljudem zelo všeč še kolo življenja in sumoarena – kjer se s preobleko preleviš v sumoborca in zravsaš s prijateljem – smeh je zagotovljen. To so večje atrakcije, sicer pa so vsi prostori in kotički porisani in vsepovsod najdeš presenečenje, ki te nasmeji.
Obisk muzeja se zaključi v večnamenski sobi, kjer se lahko poučiš o zgodovini humorja od pradavnine do danes, se nasmejiš filmu Charliea Chaplina ali poležiš na oblazinjeni pokovki. Včasih to sobo obišče karikaturistka in nariše obiskovalce, tu se bodo odvijali stand up dogodki, rojstnodnevne zabave in še kaj. »Ljudje različno reagirajo, eni se smejijo ob interaktivnih vsebinah, druge zadovoljijo izobraževalne. Vsakdo najde nekaj zase,« pravi Filip, ki ga najhitreje nasmeje črni, straniščni in absurdni humor. Njegov recept za smeh pa je spontanost. »Iz neugodnih situacij se vedno rešujem s humorjem,« se nasmehne.
