Fižol so v Evropo v 16. stoletju prinesli pomorščaki, danes pa ga pridelujejo po vsem svetu. Kakorkoli pogledamo, je zelo priljubljen, razširjen, poleg tega ga je preprosto pridelati. Nekoč je veljal za hrano revežev, saj ga je mogoče preprosto hraniti tudi čez zimo in so si ga lahko privoščili ljudje, ki si sicer niso mogli privoščiti mesa.
Sorte in vsebnost beljakovin
Pri nas fižol delimo predvsem na visokega in nizkega ter na vrste po debelosti. Ste tudi pri vas vneto iskali »babice« in »dedke«? Za slednje smo imenovali debele vrste rjavo črnih in vijoličasto črnih zrn. Pri nas so priljubljene predvsem stare domače sorte, med katere spadajo maslenec, kiflar, jebelski pisanec, češnjevec in jeruzalemski. Katerokoli vrsto bomo izbrali, bomo svoje telo obogatili z beljakovinami in pomembnimi količinami kalcija, magnezija, folata, kalija, mangana in železa ter ogljikovih hidratov, ki so bogato naloženi v obliki škroba. Fižol vsebuje tudi provitamin A, vitamine skupine B in vitamina C ter E, zato naj bi imel zdravilne učinke. Skrbel naj bi za naravno zaščito pred mnogimi kroničnimi obolenji, debelostjo, zmanjševal naj bi nevarnost za obolelostjo za rakavimi obolenji in boleznimi srca. Pomlajeval naj bi celice, zniževal holesterol in bil odločna izbira za sladkorne bolnike. Nepogrešljiv je tudi pri prebavnih težavah, težavah z jetri, mehurjem in ledvicami, pomaga pri odvajanju vode iz telesa. Nikar ne pozabimo, da je sveži fižol nizkokaloričen, 100 gramov ima le okoli 31 kalorij.
Na voljo je vse leto
Fižol in stročnice so nepogrešljiva izbira predvsem pri vegetarijancih, saj so odličen nadomestek mesa. Vsekakor pa ne pozabite, da lahko v njegovi družbi uživamo vse leto. Na voljo je posušen, konzerviran in zamrznjen. Pri pripravi zmeraj pazite, da ga dobro prekuhate, saj lahko surov ali delno kuhan povzroči resnejšo alergijsko reakcijo. Okusen je kot samostojna jed, nepogrešljiv pa pri pripravi različnih drugih jedi, kot sta pasulj in jota. Pripravimo ga lahko z jajci, tuno, v solati, paradižnikovi omaki ..., začinimo ga s peteršiljem, česnom, ponudimo kot pire ali vloženega.
Namigi za kuhanje fižola
Pred kuhanjem ga speremo, kuhamo dve ali tri minute, to vodo odlijemo, nalijemo svežo in namakamo do 12 ur. Ko fižol namočimo, se mora enakomerno napeti. Namakanje in vrenje sprostita velik delež težko prebavljivih ogljikovih hidratov, je pa res, da s tem uničimo nekaj vitaminov. Fižol je najlažje prebavljiv, če ga pripravljamo v obliki kaš in pirejev. Dodamo jim timijan, majaron in kumino. Napenjanje zmanjšamo, če v vodo za namakanje fižola dodamo sodo bikarbono. Fižol hranimo na temnem in v steklenih kozarcih. Čim več ga tudi vložite za ozimnico ali pa zamrznite.
Recept: fižol z jurčki
Sestavine za 4 osebe: ½ kg kuhanega belega fižola (1 velika pločevinka), 400 g svežih jurčkov (lahko uporabite suhe jurčke), 1 šalotka, 1 žlica masla, 1 šop svežega peteršilja, sol in poper. Priprava: šalotko olupimo in na drobno sesekljamo, jurčke pa otremo s suho krpo in narežemo na lističe. Če uporabljamo suhe jurčke, jih v skledici vsaj pol ure prej namočimo v mlačni vodi. Na maslu prepražimo sesekljano šalotko in dodamo narezane gobe (če ste uporabili posušene jurčke, jim odlijte odvečno vodo) ter ob stalnem mešanju pražimo 10 minut. Dodamo nasekljan peteršilj in pražimo še pet minut. Primešamo odcejen fižol, solimo in popramo ter pražimo še pet minut. Če je treba, lahko med praženjem dolijemo žlico vode, vendar naj bo jed gosta. Takoj ponudimo s kosom svežega kruha.
