Vince Clarke in Alison Moyet sta že kot otroka obiskovala isto glasbeno šolo v Basildonu. Takrat se nobenemu od njiju še ni sanjalo, kakšno glasbeno pot bosta prehodila skupaj in potem še vsak zase. Clarke se je že v najstniških letih zaljubil v elektronsko glasbo, navdihnila ga je skupina OMD, pozneje pa je bil soustanovitelj ene najbolj kultnih skupin osemdesetih, Depeche Mode.
Alison je na drugi strani pela v številnih punk in blues skupinah v rodnem mestu. Potem, ko je razpadla njena zadnja skupina Screamin' Ab Dabs, je objavila oglas v reviji Melody Maker, da išče glasbenike za novi blues projekt. Na njeno veliko presenečenje se je edini oglasil Vince Clarke, ki je malo pred tem na presenečenje javnosti po prvem albumu in treh uspešnicah, ki jih je napisal, nenadoma zapustil Depeche Mode.
Sošolca in neznanca
Čeprav sta bila skoraj soseda, se Alison in Vince nista osebno poznala, Alison je bila sošolka z Martinom Goreom in Andyjem Fletcherjem, oba Depeche Mode, ni pa se družila s Clarkeom, ki ga je imela za čudaka, saj sta skupaj z bratom ves čas nosila majice s krščanskimi napisi.
Na drugi strani je Clarke večkrat poslušal nastope, kjer je pela Alison. Ker je vedel, kako izjemne so njene vokalne sposobnosti, je iskal možnost, da bi posnel demo pesmi, ki jo je napisal, Only You. Clarke je potem, ko je zapustil Depeche Mode, skušal pokazati svoji založbi Mute Records, da lahko nadaljuje tudi sam.
Depeche Mode, Yazoo, vse zelo kratko
V intervjuju leta 2008 je povedal: »Ko sem zapustil Depeche, nisem bil prepričan, da bom še lahko snemal in založbi sem želel čimprej pokazati, da lahko ustvarjam tudi sam, zato sem napisal Only You, ampak potreboval sem nekoga, da bi z njim posnel demo. Alison je imela oglas v lokalni reviji in zato sem jo poklical.«
Kot je velikokrat na začetku glasbenih skupin, pridejo skupaj glasbeniki z različnim glasbenim okusom. V enem od zgodnjih intervjujev je Alison Moyet povedala: »Sem tradicionalistka, sploh ne morem sprejeti bluesa in sintetizatorjev.«
Syntpop in nekaj drugačnega
Dvojec je vseeno posnel demo, ki ga je Clarke odnesel na Mute Records in predstavil šefu Danielu Millerju, ki se mu sprva glasba ni zdela zanimiva.
»Poskušal sem pri Danielu, ki pa ni pokazal veliko zanimanja. Prinesel sem posnetek v njegovo pisarno in ga zavrtel, Daniel pa je ves čas nekaj brkljal po svoji klaviaturi in ni kazal velikega zanimanja. Povedal je, da mu je všeč, a se ni zmenil zame in to je bilo to. Šele ko so ostali pokazali interes, je postal bolj zagret,« je povedal Clarke.
Založba je potem prosila duet, da pripravita Only You kot single in posnameta še album. Takrat je Clarke že imel napisan tudi Don't Go, a sta oba glasbenika menila, da je pesem predobra, da bi šla na B stran plošče, zato sta hitro posnela še Situatuon.
Ime Yazoo le izven ZDA
Kot je povedala Moyet, je ime Yazoo navdahnila manjša ameriška blues založba Yazoo Records, kar je pripeljalo do grožnje s tožbo in ob dejstvu, da je v ZDA že obstajala manjša zasedba z enakim imenom, sta glasbenika onkraj Atlantika uporabila ime Yaz.
Only You je doživela premiero marca 1982 in se je na angleških lestvicah takoj povzpela na drugo mesto. Duet je svoj debitantski album posnel v Blackwing Studios v Londonu, kjer je Clarke pred tem že snemal prvenec Depeche Mode leto pred tem. Ker je bil studio polno zaseden, sta Alison in Vince večinoma snemala zgodaj zjutraj. Clarke je računal, da bo album produciral Miller sam, a je bil prezaseden, zato je vskočil lastnik studia Eric Radcliffe. Album je v njegovo čast dobil ime Upstairs at Eric's.
V Evropi uspešno, v ZDA ne
Single Don't Go je bil izdan julija 1982 kot drugi single in prišel na tretje mesto, v ZDA pa je Situation iz prvega singla prišel v klube kot remix DJ-ja Francoisa Kevorkiana in je bil kljub nasprotovanju avtorjev izdan kot prvi single v ZDA in Kanadi, prišel pa je na 73. mesto na Billboardu, Only You kot drugi single pa na 67.
Album je izšel v Angliji avgusta 1982 in prišel na drugo mesto med albumi, s 300 tisoč prodanimi izvodi pa je dosegel platinasti status. V ZDA je šlo počasneje, album je prišel na 92. mesto, a do 1989, sedel met po izidu, je s kultnim statusom med poslušalci tudi tam prebil mejo 1 milijona za platinasto priznanje. V sklopu premiernega albuma sta Clarke in Moyet v ZDA in Evropi odigrala 24 koncertov.
Čas za drugi album in razhod
Novembra je izšla pesem The Other Side of Love, vezni člen med obema albuma, ki je prišla na 13. mesto. Potem pa se je duet spet podal v Blackwing na snemanje drugega albuma. A po manj kot letu so se že kazala trenja med obema. Clarke je želel posneti še en album in prepričati šefe, da lahko zdrži v projektu dlje časa in ne odide že iz druge skupine v manj kot letu dni. Alison Moyet na drugi strani je imela drugačne probleme – pri 21 letih je bila nevajena slave in pozornosti in se je pritoževala, da ji je Clarke prepustil vso delo v zvezi s promocijo albuma. Za razliko od prvega albuma je drugi nastajal kar štiri mesece in še to tako, da se Clarke in Moyet praktično sploh nista srečevala v studiu. Clarke je posnel inštrumentalne linije zjutraj, Moyet pa je prišla zvečer in nasnela vokale.
Duet kot popolna tujca
Single Nobody's Diary je ugledal luč sveta maja 1983 in prišel na tretje mesto lestvic, a že nekaj dni potem je odjeknila novica, da se je duet Yazoo odločil, da gresta vsak svojo pot. Album z ironičnim imenom You and Me Both je prišel na prodajne police julija 1983 in skočil na vrh angleških lestvic, a novih singlov iz tega albuma, da bi ga promovirali, ni bilo več, prav tako ni ponovil uspeha Upstairs at Eric's. Vseeno je presegel 100 tisoč izvodov in pozlatel. V ZDA je You and Me Both prišel na 69. mesto.
Nisva se znala pogovarjati
2008 sta ob obujanju spominov oba povedala, da je do razpada pripeljalo pomanjkanje komunikacije. Moyetova je povedala, da je bil Clarke kreativno zelo pogumen, rad je prisluhnil njenim idejam za pa pesmi, je pa bil zelo hladen.
»Težko sem prenašala njegovo hladnost, hotela sem se počutiti bolj sprejeto in tega ne moreš dobiti, če nekdo noče interakcije s tabo.«
Clarke je ta svoj pristop pokazal pravzaprav tudi v vseh videospotih, ko se je držal v ozadju ali bil praktično pri miru.
»Nikoli nisem razvil pravih komunikacijskih veščin v partnerstvih. V studiu sem se počutil samozavestnega, a začeti pogovor z nekom,« je odgovoril Clarke. Tudi zaradi eksplozije popularnosti duet ni imel časa razviti osebnega odnosa.
Oba introvertirana, eden hladen, druga jezna
»Vse se je zgodilo zelo hitro, ker pred tem nisva imela kilometrino. Večinoma je bilo to le delovno razmerje, nisva imela priložnosti, da bi se bolj povezala. Nikoli se pravzaprav nisva niti dobro spoznala. Nisva veliko govorila, nisva se družila, to je potem prineslo težave, da se nisva znala pogovarjati in reševati problemov.«
Moyet je dodala, da tudi njuna različna karakterja nista pripomogla pri problemih: »Takrat je bil malo žalosten, malo pa jezen, ker je zapustil Depeche Mode, sama pa sem bila introvertirana, nezadovoljna, rahlo agresivna bivša punkerica.«
Clarke je šel naprej v Erasure
Še en predčasni zaključek projekta ni pomenil konca genialne ustvarjalne poti Vincea Clarka. Po razpadu je ustanovil Assembly, skupaj z Ericom Radcliffom s podobnim zvokom kot pri Yazoo. Plan je bil izdati več skladb, vsako z drugim vokalom. Edina pesem, ki je ugledala luč sveta, je bila Never Never, ki jo je zapel Feargal Sharkey, potem pa je se je tudi dvojec Clarka in Radcliffa razšel. Po tem je Clarke skupaj z Andyjem Bellom ustanovil duet Erasure, Alison Moyet pa je po pol leta pavze podpisala pogodbo s CBS in nadaljevala z uspešno solo kariero. V naslednjih 20 letih so posamezne pesmi znova pridobivale na popularnosti, prav tako je nastalo kar nekaj remiksov, Clarke pa je 1994 skupaj z Alison poskušal posneti njen single This House kot duet, a založba Sony tega ni dovolila. Glasba dueta se pojavlja tudi v mnogih filmih in serijah.
Nikoli ne reci nikoli
Alison Moyet je vedno gojila upanje, da bi na odru izvajala pesmi z drugega albuma You and Me Both, kar se zaradi razpada 1983 ni zgodilo. Proti koncu 2007 je končala s promocijo svojega albuma The Turn in ni imela drugih načrtov, zato je ob novici, da namerava Mute izdati na novo zmiksana albuma Yazoo kontaktirala Clarka in mu predlagala ponovno združitev.
Vince Clarke je bil nad idejo sicer navdušen, a je povedal, da se to zaradi njegove zavezanosti Erasure in Andyju Bellu ne bo zgodilo. A kmalu zatem je Andy Bell, ki je bil tudi HIV pozitiven, Vinceu povedal, da si želi nekaj odmora, zato si je Vince premislil, Alison pa je kontaktiral kar Daniel Miller iz založbe in ji povedal, da je Vince Clarke pripravljen nastopiti v živo z njo. Clarke je sicer povedal, da mu mora dovoliti tudi Bell, ki pa je odgovoril le, da želi vstopnice za prvo vrsto za koncerte.
Na odru skupaj po 25 letih
Spletna stran Erasure je 11. decembra objavila, da se je vzpostavila spletna stran Yazoo, dva dni pozneje pa je Planet Sound ekskluzivno poročal, da bosta na novo izdana oba albuma in da duet načrtuje koncert.
Tako je 20. januarja 2008 je nova spletna stran potrdila izid kompilacije s 4 CD-ji in 5 koncertov junija. Clarke in Moyet sta se srečala 8. aprila 2008 v londonskem Covent Gardnu, vse pa je snemala televizija. Snidenje je bilo pristno, saj sta nazadnje v živo govorila na neki skupni poroko v začetku devetdesetih. Začetna turneja petih koncertov na Otoku je zaradi zanimanja dobila nove koncerte v ZDA in Evropi, pa dodatne v Angliji. Zadnji koncert v ZDA je bil v New Yorku, kjer je Yazoo nazadnje nastopil davnega oktobra 1982. 2010 je izšel tudi živi album z londonskega koncerta z naslovom Reconnected Live.
Po treh letih mirovanja je Alison Moyet 14. maja 2011 gostovala na koncertu Erasure v Londonu. Presenečenje za poslušalce – s Clarkom sta skupaj zapela Nobody's Diary, Ode to Boy in Don't Go.
