Koliko časa se razgrajuje:
- plastenka: 450 let
- aluminijasta: pločevinka 200 let
- plastična vrečka: od 10 do 20 let
- ribiška vrvica: 600 let.
- cigaretni ogorki: od 1 do 5 let.
Ljudje vsako leto požvečimo bilijone žvečilnih gumijev. Ker so narejeni iz večinoma nerazgradljivih materialov (naravni ali sintetični lateks, guma ali vosek), so postali lepljiv problem mestnih ulic. Največ zalepljenih madežev je tam, kjer se ljudje veliko zadržujejo – pred bari, športnimi dvoranami, na avtobusnih postajah. Bog ve, koliko jih je pod šolskimi klopmi, kamor jih učenci zalepijo, da učitelji ne bi odkrili žvečenja. Kakšnega sem v srednji šoli tudi sama kdaj zalepila, priznam. V Evropi in Ameriki na leto porabijo do dve milijardi dolarjev za čiščenje odvrženih žvečilk. Onesnaževanje z žvečilnimi gumiji postaja eden večjih problemov v večini svetovnih mest. To je težava, s katero se še nedolgo sploh nismo ukvarjali. Že zdavnaj pa je bilo jasno, da je treba nekaj storiti. Pred leti so tako pri nas z zanimivo poslovno idejo prodrli na trg štirje fantje podjetja Čudež, ki so se duhovito poimenovali izganjalci odvrženih žvečilnih gumijev. Dobili so namreč franšizo nizozemskega podjetja Gumbusters International. Sistem za čiščenje odvrženih žvečilnih gumijev je le ena od njihovih uspešnih inovacij. Stroj, podoben večjemu sesalniku na vozičku, na osnovi pare in biološko razgradljive kemikalije uničuje odvržene žvečilke. Ocenili so, da bi z dvema strojema lahko očistili okrog 600 kvadratnih metrov na dan. Žal je z gospodarsko krizo povpraševanje po njihovih storitvah zamrlo, zato gumbustersi že nekaj časa ne delajo več, čeprav fantje stroje za čiščenje še vedno imajo. Morda pa bi se jih splačalo spet spraviti v pogon?
Košek za žvečilke
Čeprav je na trgu že mogoče dobiti alternative, se žvečilkam še kar ne odrekamo. Zato je nadvse pomembno, kam in kako jih odvržemo. Kaj storiti, ko smo v restavraciji, na pijači, v telovadnici? Na to je mislila neka druga slovenska ekipa, ki je zasnovala košek z lističi za odpadne žvečilne gumije. Ko je košek poln, vsebino izpraznimo med mešane odpadke, kamor žvečilke spadajo. Podobni koški po svetu menda že obstajajo, slovenski pa so bili posebni zaradi lističev iz ekološkega brezlesnega papirja. Iznajditelji Gumbina so razmišljali tudi o reciklaži žvečilk, s čimer se ukvarjajo že marsikje v svetu. Eno od podjetij v Angliji je denimo razvilo iz njih nove trajnostne spojine za industrijo gume in plastike. S posebno metodo lahko vse vrste žvečilnih gumijev reciklirajo v nove izdelke, denimo čevlje Wellington, ovitke za mobilne telefone, smetnjake ter embalažo.
V Angliji plačate kazen
Ker na Otoku za njihovo odstranjevanje porabijo ogromno denarja na leto, oblast zaračunava kazen za odvržene žvečilke. Če vas zasačijo, boste morali odšteti do 130 dolarjev kazni. Za ta denar se je pa že bolje potruditi, ga zaviti v papirček in ga primerno odvreči, mar ne?
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
