Starši so ga še kot otroka na ure harmonike vozili čez mejo, več kot sto kilometrov daleč v Italijo. Čeprav harmoniko mnogi povezujejo z gasilskimi in vaškimi veselicami ter narodno-zabavno in ljudsko glasbo, Miha iz nje izvablja veliko več, ob tem pa meša različne glasbene žanre.
Prvega učitelja kmalu prerasel
"Harmoniko sta igrala že stari oče in oče, jaz pa sem še kot zelo majhen pokazal zanimanje. Prvih nekaj prijemov sem takoj usvojil, zato so mi v vasi poiskali učitelja, ki pa sem ga hitro prerasel. Ker sem bil talentiran, so me začeli voziti na ure harmonike k znanemu učitelju v Italijo, v zamejstvo. To je trajalo tri leta, od leta 1991 do 1993, kar je bilo za tiste čase nepredstavljivo. Med državama je bila strogo nadzorovana meja in vsakokrat, ko smo jo prestopili, je bilo treba prijaviti instrument. Te ure z učiteljem so se kmalu obrestovale in začel sem pobirati lovorike na najprestižnejših tekmovanjih doma in v tujini," pojasni Miha Debevec, ki že vse od začetka ostaja zvest diatonični harmoniki ali po domače frajtonarici.
Obiskovalce svojih koncertov popeljem v različne dele sveta
Čeprav naj bi bila ta namenjena večinoma narodno-zabavnim in ljudskim napevom, ga igranje harmonike ni popeljalo v to zvrst glasbe. "Veliko ljudi ob harmoniki pomisli na narodno-zabavno glasbo, včasih tudi ljudsko, a to je instrument, iz katerega se lahko izvabi veliko več. Skladbe, ki jih igram, so mešanica različnih glasbenih žanrov, saj obiskovalce svojih koncertov popeljem v različne dele sveta, kar jih vedno znova navduši. Že davno sem ugotovil, da ima moja diatonična harmonika premalo gumbov oziroma da z njo ne morem zaigrati nekaterih skladb. Zato sem se povezal z znanim proizvajalcem harmonik, s katerim sva skupaj izpeljala nekatere inovacije, in tako je harmonika zdaj nekaj posebnega, jaz pa imam odprte možnosti za ustvarjanje glasbe, ki mi je pisana na kožo."
Miha ima veliko nastopov, a ne igra na gasilskih veselicah: "Moja glasba se sliši v drugačnih krogih, na protokolarnih dogodkih, kongresih, tako domačih kot mednarodnih, in še marsikje." Poleg tega pa poučuje tudi v svoji glasbeni šoli. "Harmonika je moja stalna spremljevalka, moji dnevi pa so poleg poučevanja v lastni glasbeni šoli, ki jo imam že 20 let, in nastopi zapolnjeni z vajami, saj včasih vadim celo po pet ur na dan. Kadar ustvarjam nove skladbe, se zgodi, da sem ves dan zaposlen z glasbo."
Imam srečo, da živim v tako lepi vasi
Miha prihaja iz enega najlepših krajev v okolici Ljubljane, z Rakitne. "Tu živim od rojstva, z Rakitne so moji starši in stari starši. V zadnjih letih, še posebno pa po pandemičnih časih, je postala ta lokacija zelo priljubljena izletniška točka, tako poleti kot tudi pozimi, ko dolino prekriva gosta megla, pri nas pa je prelepo sončno vreme. Ko se včasih, predvsem pozimi, peljem v Ljubljano, v tisto gosto meglo, si sam pri sebi rečem, da imam srečo, da živim v tako lepi vasi, obdani s čudovito naravo in sončnimi dnevi tudi takrat, ko je v dolini megla. Jaz tu najdem svoj mir in možnost, da si po napornem tednu odpočijem, grem na dolg sprehod v gozd in si vzamem čas za premišljevanje. Poletja so tu prijetna, v zimskem času pa to planoto, ki je obdana s hribi, zajame hud mraz. Rakitna je po Babnem Polju druga najhladnejša vas v Sloveniji, saj se v zimskem času včasih temperature spustijo tudi do 20 stopinj pod ničlo."
Fitnesa ne potrebuje
Število prebivalcev se je zadnje čase povečalo. "Kar nekaj ljudi je vikende zamenjalo za stalno prebivališče, a mnogi so zdržali le leto, dve ali tri. Težko se je iz mesta preseliti na podeželje, kjer imamo le eno majhno trgovino, v kateri najdeš le osnovne izdelke, v mestu pa imaš vse na dosegu roke. Družinam z otroki, ki imajo prostočasne dejavnosti, pa je še toliko težje. Tudi sam grem skoraj vsak dan v Ljubljano, a kljub temu moram dobro načrtovati čas."
A na Rakitni je srečen, ob dnevih, ko je veliko obiskovalcev, pa se izogne območju ob jezeru, ki je najbolj oblegano, in jo raje mahne po kakšni samotni gozdni poti: "Sprehodi so kot nalašč za pridobivanje kondicije, ki jo potrebujem pri svojem delu, tako fizično kot psihično. Sicer pa mi ni treba obiskovati fitnesa, saj dovolj migam že, ko vadim harmoniko."
Spopad harmonik
Tako kot je s svojim instrumentom zanimiv Miha, se lepo dopolnjuje tudi s Klemnom Bojanovičem, s katerim sta glasbeno zasedbo poimenovala Spopad harmonik. "Jaz ostajam na diatonični, Klemen pa igra na klavirsko harmoniko. Na avdiciji me je navdušil, saj je izjemno težko najti človeka, s katerim si kompatibilen tako po glasbeni kot človeški strani," pravi. Glasbena partnerja sodelujeta že več kot leto dni, a kot pravi Miha, gre pri Spopadu harmonik za zelo zahteven projekt, saj sta oba glasbenika dokazala, da je harmonika instrument, ki je presegel tako narodno-zabavno kot ljudsko glasbo.
