Petindvajsetletnik je študent zgodovine, ki naj bi si letos pridelal diplomo. »Vsaj takšen je plan: da jo čez poletje spišem,« pove malce v zadregi. Pravi, da je včasih težko najti motivacijo za študij, če veš, da se s tem področjem poklicno verjetno ne boš nikoli ukvarjal. »Študij želim zaključiti zase, ne mislim namreč delati na tem področju, ampak v vodah, v katerih delam zdaj. Rad bi torej zabaval ljudi, nastopal, delal v kulturi, pisal, izobraževal mlade …« Zakaj je potem sploh izbral takšen študij? »Ker me je zgodovina od nekdaj zanimala in ker se mi zdi, da ti razširi obzorja, lažje gledaš na aktualne stvari po svetu in jih bolje razumeš.«
SPREMEMBA ŽIVLJENJA
Svojo medijsko pot je Gorenjec začel z improvizacijo. »Ko sem šel v srednjo šolo, smo imeli na Gimnaziji Kranj šolsko improligo in sem se vpisal. To mi je spremenilo življenje. Improvizacija je veščina, ki človeku res veliko da, tudi v samozavesti, pogovoru z ljudmi, dojemanju samega sebe … Tri leta sem se ukvarjal samo s tem, potem pa sem se odločil za prvi standup nastop v Kranju, na odprtem mikrofonu. Bilo mi je všeč in sem vse več časa začel posvečati standupu; na začetku je bil to le manjši vir dohodka, zadnja leta pa sem se s tem preživljal. Hobi je nekako postal delo, način življenja. Zelo sem srečen, da lahko delam, kar me resnično osrečuje, in to bi načeloma počel, tudi če ne bi bilo plačano, toliko uživam v tem,« se zasmeje.
IMPROVIZACIJA
Njegova ljubezen ostaja tudi improvizacija. »Morda mi kdaj zmanjka časa zanjo, a tudi v tem neizmerno uživam, morda še bolj kot v standupu,« prizna. »Pri improvizaciji je namreč vse bolj nepredvidljivo, nikoli ne veš, v katero smer bo šlo, nisi sam na odru, moraš sodelovati z drugimi. Pravimo, da dober improvizator naredi, da njegov soimprovizator na odru izpade dobro, ne pa on sam. To je res timski šport, medtem ko je standup v večini solo nastop. Zato oboje rad počnem, čeprav imam malo več standupov, ker se mi objektivno gledano zdi, da sem malo boljši standuper kot improvizator.«
MALE SIVE CELICE
Jeseni Roka čaka povsem nov izziv: izbran je bil za sovoditelja mladinskega kviza Male sive celice, česar se že neizmerno veseli. »Oddajo zavzeto spremljam že od mladosti,« navdušeno pove, čeprav mu žal nikoli ni uspelo v njej nastopiti kot tekmovalec. »Sem si zelo želel, a se ni izšlo: eno leto tega nismo imeli na šoli, drugo leto z ekipo nismo prišli v oddajo …« A so Male sive celice zanj naravnost kultna oddaja. »Če bi si moral kot voditelj izbrati eno oddajo, bi bila to ta. Z njo sem rastel, veliko mi pomeni in rad delam z mladino.« Z otroki dela že celo življenje, bil je animator na oratorijih in različnih taborih, vodi improvizacijske delavnice za osnovnošolce in delavnice za gimnazijce. »Veliko delam z mladino, kar me izjemno veseli, ker mi dajo mladostno energijo. Delo z mladimi me res izpolnjuje. Sem z njimi kar prijatelj.« To mu bo pomagalo tudi pri oddaji. »Precej pomembno se mi zdi, da otroci zaupajo voditelju, se malo sprostijo in čutijo neko varnost. To je namreč precej stresno: veliko kamer, za marsikoga prvič v studiu, učitelji so tam, cela šola jih gleda, fokusirani so na odgovore, nestrpni … Naloga voditelja je, da se v studiu počutijo karseda varno in domače. Trema je še vedno prisotna, a ti kot voditelj jim daš vedeti, da si na njihovi strani.«
Z JUŠEM IN JASNO
Zase pa ga glede treme ne skrbi preveč. »Sem že precej vešč kamere, že dolgo delam pred njimi. Lani sem vodil dopoldanski program na Ljubljana TV, pred tem sem veliko snemal svoje posnetke in videe. Torej ne le pred kamero, tudi za njo sem preživel veliko časa. Kar se kamere tiče, sva že dobra prijatelja, bi rekel.« Poleg tega bo imel v oddaji tudi dobro zaslombo v sovoditelju Jušu Milčinskem. »Z Jušem se že dolgo poznava, je tudi improvizator, precej boljši kot jaz – eden najboljših v Sloveniji. Res ga cenim. Bil sem na nekaj njegovih delavnicah, skupaj sva nastopala, tako da se dobro ujameva in sva prijatelja. Da sva z Jušem sovoditelja, je zame najboljši možni izid.« Kako si bosta razdelila delo? »Vsako oddajo bo eden v studiu, drugi na terenu in se bova menjala. Bodo pa tudi kakšne posebne oddaje, ko bova oba v studiu. Pa ne smemo pozabiti, da je tu še vedno Jasna Merklin, ki vodi rubriko Eksperiment. Ima že precej izkušenj in nama bo lahko marsikaj svetovala in naju usmerjala. Mi smo trojica, ki bo delovala skupaj. Se iskreno veselim. Prvič, da sem že maja govoril, da se veselim naslednjega šolskega leta!«
