Ukrajinske in ameriške oblasti so kot kaže včeraj vendarle dosegle soglasje o sporazumu o skupnem izkoriščanju ukrajinskih naravnih virov. Zeleno luč sporazumu, zaradi katerega je administracija Donalda Trumpa na Ukrajino v zadnjih tednih vršila velik pritisk, naj bi že prižgali na ukrajinskih ministrstvih za pravosodje, gospodarstvo in zunanje zadeve, tako mora zdaj sporazum potrditi ukrajinski parlament. Na koncu bosta sporazum v Washingtonu slavnostno podpisala Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
To bi se po zadnjih informacijah lahko zgodilo že konec tega tedna. »Slišim, da prihaja v petek. Meni je zagotovo v redu, če bi rad prišel. Podpisati si ga želi skupaj z mano,« je včeraj popoldne v Beli hiši dejal Trump, ki je dodal še, da gre za »zelo pomemben sporazum.« Eden od uradnikov v Trumpovi administraciji je na drugi strani dejal, da je »situacija spremenljiva,« a da je petkov obisk Zelenskega in podpis sporazuma glede na trenutne razmere »mogoč.«
Kot so za časnik pojasnili ukrajinski uradniki, so sporazumu zeleno luč že prižgali na ukrajinskih ministrstvih za pravosodje, gospodarstvo in zunanje zadeve. Potrditi ga mora tudi ukrajinski parlament. Zelenski naj bi nato v naslednjih tednih odpotoval v Washington, kjer bosta sporazum slavnostno podpisala skupaj s Trumpom. Dodali so še, da dogovor pomeni zgolj »okvirni sporazum« in da do ustanovitve sklada ne bo prišlo do nobenih transakcij.
Kaj naj bi vključeval sporazum
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Kot smo že poročali, naj bi Ukrajina v pogajanjih dosegla, da je Trumpova administracija iz sporazuma odstranila nekatere najbolj problematične zahteve, kot je ta, da mora Ukrajina ZDA v redkih zemljah in drugih surovinah »vrniti« 500 milijard dolarjev. Končna različica sporazuma z dne 24. februarja naj bi sicer predvidevala ustanovitev skupnega sklada, v katerega bo Ukrajina prispevala 50 odstotkov od »prihodnje monetizacije« izkoriščanja ukrajinskih mineralnih virov, nafte in plina ter tudi od prihodkov pristanišč. Sredstva iz sklada naj bi bila nato namenjena investicijam in projektom znotraj Ukrajine, pri čemer naj dejavnosti sklada ne bi vključevale virov, ki že prispevajo v ukrajinski državni proračun, kar po poročanju časnika pomeni, da sklad ne bo vplival na delovanje največjih ukrajinskih proizvajalcev nafte in plina Naftogaz in Ukrnafta.
V sporazumu pa na drugi strani naj ne bi bilo nobene omembe varnostnih zagotovil ZDA v primeru končanja vojne z Rusijo, pri katerih je Kijev vestno vztrajal. Prav tako naj ne bi bil natančno opredeljen ameriški delež v skladu, enako velja za izraz »skupno lastništvo.« Te zadeve naj bi rešili v nadaljnjih pogajanjih.
Ponavljanje laži
Trump je včeraj popoldne vseeno vztrajal, da gre pri sporazumu za vračilo pomoči, ki jo je Ukrajina v zadnjih letih prejela od ZDA. »Glejte, pravimo, da želimo denar nazaj,« je poudaril Trump ter znova postregel z neresnico, da je ZDA Ukrajini namenila 350 milijard dolarjev pomoči, čeprav se resnična številka giblje nekje pri 120 milijardah, pri čemer je velik del teh sredstev šel za nakup ameriškega orožja in se je tako vrnil v ZDA. Znova je ponovil tudi laž, da je Evropa Ukrajini svojo pomoč naklonila v obliki posojil, ki jih Ukrajina vrača. Na to neresnico je v ponedeljek Trumpa opozoril že francoski predsednik Emmanuel Macron. Trump je včeraj dejal še, da bo za odvračanje prihodnje ruske agresije, ko se ta vojna konča, »v glavnem odgovorna« Evropa.
