Vse odkar so se v začetku novembra liberalci (FDP) odločili za izstop iz vladajoče koalicije s socialdemokrati (SPD) in Zelenimi, je bilo jasno, kaj sledi. Nemška vlada ni imela več potrebne večine v parlamentu in premierju Olafu Scholzu ni preostalo drugega, kot vložiti predlog za glasovanje o zaupnici. To je storil prejšnji teden, ponedeljek je v parlamentu dan za odločanje o tem.
Razlog za razhod z liberalci so bila razhajanja glede proračuna, gospodarskih reform in finančne politike, zaradi česar je pred dobrim mesecem Scholz razrešil finančnega ministra Christiana Lindnerja, ki je hkrati tudi vodja FDP. Scholz je v sporu glede proračuna zagovarjal, da bi začasno prezrli dolžniško zavoro, medtem ko je Lindner vztrajal pri tem, da se Nemčija ne zadolžuje preveč. Pričakovati je bilo, da FDP po Lindnerjevi razrešitvi ne bo več dolgo zraven in hitro je sledil razhod ter razpad koalicije.
Potrebna je bila moč, da se to konča
"Vsi vedo, da je bila potrebna moč za sestavo vlade, potrebna je bila moč, da je ostala skupaj. Niso bili vsi vedno konstruktivni. Potrebna pa je bila tudi moč in odločnost, da se to konča, ker se ni moglo nadaljevati," je še dan pred glasovanjem govoril Scholz in upal, da bodo državljani Nemčije na novih volitvah glasovali za novo smer, ki bo temeljila na koheziji, modernizaciji in potrebnih investicijah ter se ne bodo "igrali eden proti drugemu".
Omenjal je torej nove volitve, zavedajoč se, da praktično ni nobenih možnosti, da prestane ponedeljkovo glasovanje o zaupnici. V primeru, da ne dobi potrebne podpore, mora predsedniku države Frank-Walterju Steinmeierju predlagati razpustitev bundestaga. Steinmeier bo imel nato tri tedne časa, da to stori, volitve pa morajo biti izvedene v 60 dneh po razpustitvi parlamenta.
Ena največjih gospodarskih kriz v povojni zgodovini
"Politika ni igrica," je Scholz v govoru pred glasovanjem ciljal na vodjo FDP Lindnerja in dodal, da tisti, ki vstopi v vlado, nosi odgovornost za vso državo. FDP je očital večtedensko namerno sabotažo vlade, kar je po njegovih besedah škodilo tako vladi kot demokraciji. Nasploh so se njegov in govori ostalih pred glasovanjem sprevrgli v obtoževanje vsepovprek, na nek način smo bili v parlamentu priča predvolilni kampanji za predčasne volitve. Scholz je obljubljal stabilne pokojnine, zvišanje minimalne plače in znižanje DDV. Zavzel se je za večjo javno porabo in več novega zadolževanja, češ, da so od tega med drugim odvisni varnost, blagostanje in konkurenčnost Nemčije. Kritičen je bil do CDU, ki po njegovih besedah načrtuje reze v pokojnine.
A tudi Scholz se ni mogel izogniti očitkom in kritiki. Vodja največje opozicijske stranke CDU Friedrich Merz je kanclerju očital pomanjkanje spoštovanja prav v odnosu do Lindnerja. Obtožil ga je neuspešne gospodarske politike in tega, da Nemčija doživlja eno največjih gospodarskih kriz v povojni zgodovini.
Izpostavljeno
Okrasimo praznično mizo: Skandinavski minimalizem ali romantika?
V skladu z dogovorom med SPD in opozicijskimi krščanskimi demokrati (CDU) bi volitve v Nemčiji lahko potekale 23. februarja.
Tretjina nemških podjetij pričakuje poslabšanje v letu 2025
Münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo je opravil raziskavo med podjetji o poslovanju v letu 2025 in kar 31,3 odstotka jih v naslednjem letu pričakuje poslabšanje. Najbolj pesimistični so v gradbeništvu, kjer poslabšanje poslovanja pričakuje polovica podjetij. V trgovini je tako odgovorilo 42,1 odstotka vprašanih, v predelovalni industriji 31,8 odstotka, v storitvenem sektorju pa 28,2 odstotka vprašanih. "Podjetja trenutno ne vidijo znakov izboljšanja gospodarskih razmer. Ob upoštevanju dejstva, da nemškemu gospodarstvu že letos ni šlo najbolje, so takšni rezultati zaskrbljujoči," je anketo komentiral vodja raziskav pri Ifu Klaus Wohlrabe. Nemčiji se letos po napovedi tamkajšnje centralne banke obeta 0,2-odstotni padec bruto domačega proizvoda. Prihodnje leto naj bi se okrepil za 0,2 odstotka, leta 2026 pa za 0,8 odstotka.
Mancevič: Absolutno bo to vplivalo na slovenska podjetja
Politično in gospodarsko dogajanje v Nemčiji seveda pozorno spremljajo tudi v Sloveniji. Dejstvo, da Nemce trese ena največjih gospodarskih kriz doslej ima še kako pomemben vpliv tudi na slovensko gospodarstvo. Nemčija je ena najpomembnejših partneric: Slovenija je v letu 2023 v Nemčijo izvozila za 7.429 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 6.965 milijonov evrov, s čimer je bila druga najpomembnejša trgovinska partnerica v blagovni menjavi. In ne rečejo zaman, da takrat, ko Nemčija kihne, Slovenija zboli.
"Stanje nemškega gospodarstva zelo močno in neposredno vpliva na gospodarsko dejavnost v Sloveniji, saj je Nemčija ključen trg slovenskega izvoza, ta pa je motor celotnega slovenskega gospodarstva," pravi analitik in strateški svetovalec Denis Mancevič. "Politična kriza bi imela bistveno manjši vpliv če ne bi sočasno sovpadala z drastičnimi spremembami v nekaterih panogah, kot je avtomobilska, kjer bodo nemška podjetja izgubljala globalno konkurenčnost, z njimi pa bodo na udaru tudi številni naši dobavitelji. Ta izziv ni cikličen, ampak strukturni, in zahteva spremembo gospodarske politike ter obsežna vlaganja v transformacijo in politični konsenz za leta vnaprej, ki pa jih bo nemška politika v danih razmerah težko dosegla," dodaja Mancevič.
Rezultati analize münchenskega inštituta za gospodarske raziskave niso dobri obeti tudi za Slovenijo. "Absolutno bo to vplivalo tudi na slovenska podjetja. Izjemno nizke stopnje rasti, ki so napovedane za nemško gospodarstvo v letih 2025 in 2026 se bodo neposredno odražala tudi v nižjih stopnjah naročil v Sloveniji, kar zmanjšuje gospodarsko dejavnost. Če bi šlo za kak manjši trg, ki ni tako pomemben z vidika izvoza, bi takšen izpad še lahko nadomestili s povpraševanjem iz drugih trgov, v nemškem primeru pa bo to izjemno težko, še posebej v luči pričakovanih carinskih in trgovinskih vojn med ZDA in EU ter Kitajsko," pravi Mancevič.
