arhiv Teodorja Uraniča

A predsednik vlade še zdaleč ni edini, ki je v tovrstnih postopkih. Kazenska ovadba je zaradi afere asfalt doletela tudi Teodora Uraniča, poslanca Gibanja Svoboda. Spomnimo. V Trbovljah, od koder prihaja Uranič, so se v Krajevni skupnosti Klek (ki ji predseduje prav Uranič) lotili obnove cest.

V sklopu tega je krajevna skupnost morala pripraviti seznam cest, ki prednostno potrebujejo asfalt. Teodor Uranič pa je na sestanku vseh trboveljskih predsednikov krajevnih skupnosti dejal, da so v njihovi skupnosti soglasno za prednostno asfaltiranje izbrali odsek, ki vodi zgolj do pet hiš, med njimi tudi do njegove. 

A Uranič je na tem sestanku zavajal – kot izhaja iz zapisnika seje, se v krajevni skupnosti niso dogovorili, da je omenjeni odsek, ki vodi do poslančeve hiše, prednosten, temveč so ga le uvrstili na seznam, pa še to ne na prvo mesto. Poslanec sicer vztraja, da ima zapisnik, ki njegovo izjavo potrjuje, a zaplete se, ker ga ne želi pokazati nikomur. Ne medijem, ki so zgodbo razkrili, ne nadzornemu odboru Občine Trbovlje.

Protikorupcijska komisija, ki se je ukvarjala s tem primerom, je v poročilu zapisala, da so zaradi suma storitve kaznivega dejanja zadevo odstopili policiji. Na policiji pa so zadevo preiskali in kazensko ovadbo poslali na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.

In kaj na to pravi poslanec Uranič? Namesto da bi pokazal dokument, s katerim očitno razpolaga le on, se je odločil za tožbo urednice lokalnega medija, ki je prva poročala o tej aferi in s tem po njegovo sprožila kazenski pregon. Ki ga, če bi zapisnik, ki po njegovem mnenju potrjuje, da ni bilo nepravilnosti, res obstajal, verjetno ne bi bilo. 

Zanimivo je tudi, da se je poslanec odločil le za tožbo lokalnega medija, ne pa tudi drugih, ki so o tem poročali. Očitno se dovolj suverenega počuti le na lokalni ravni. Glede na dogajanje – še dobro, da je na nacionalnem parketu med manj aktivnimi poslanci. Poslanskih vprašanj ali pobud je namreč v zadnjih treh letih vložil zgolj pet.