Tavares je na čelo koncerna stopil leta 2021 ko sta se združila koncerna PSA (Peugeot, Citroen, DS) in FCA, ki je v ta avtomobilski zakon prinesel med drugimi znamke Jeep, Dodge, Ram, Chrysler, Alfo Romeo, Lancio, Opel in Fiat, pod njihovo okrilje pa spadajo še Maserati in Vauxhall.
Zaradi slabe prodaje, nenazadnje tudi strategije zelenega prehoda, ki jo kupci vedno bolj zavračajo, so se začeli kopičiti stroški, novi modeli pa tako ali drugače ne zadenejo okusa najširšega kroga kupcev.
A da to ni dovolj, se zdaj trese tudi Italija. Še več, celo italijanska vlada zdaj zahteva od odgovornih nekaj odgovorov, pred parlamentom naj bi se zagovarjal tudi John Elkann, eden od dedičev Fiatovega imperija. Vlado predvsem zanima prihodnost tovarn v Italiji, konec koncev Stellantis v Italiji zaposluje 43.000 delavcev, pred združitvijo 2021 pa jih je bilo še 51.000.
Politika tako želi od Elkanna nekaj odgovorov, ta nad zaslišanjem ni najbolj navdušen, podpredsednik vlade Matteo Salvini pa je kritiziral samo vodenje Stellantisa in tudi Elkannovo vlogo v koncernu. »Zanima nas, koliko denarja bo dobil Tavares kot odpravnino za katastrofalno vodenje koncerna,« je povedal, zelo zaskrbljeni in presenečeni pa so tudi v številnih sindikatih.
Odnosi med italijansko državo in Stellantisom so že nekaj časa precej napeti, neodzivnost koncerna in pomanjkanje informacij o prihodnji poslovni usmeritvi koncerna in posebej italijanskih avtomobilskih znamk ter grozečih zapiranjih tovarn na Apeninskem polotoku pa postavljajo pod vprašaj ne le delavce v tovarnah ampak tudi preživetje številnih dobaviteljev.
Vsega skupaj bo samo v Italiji zaradi predvidene prepovedi prodaje in izdelave motorjev z notranjim zgorevanjem od 2035 dalje ogroženih še dodatnih 70.000 delovnih mest. Avtomobilska industrija v Italiji še vedno stavi pretežno na klasične pogonske sklope, posredno ali neposredno je z njo povezanih 270.000 ljudi in prinese več kot pet odstotkov bruto družbenega prihodka v tej državi.
Prodaja električnih avtomobilov je v Italiji v minulem letu padla za 27 odstotkov, električna vozila predstavljajo trenutno le 3,7 odstotka med vsemi registracijami novih vozil.
V Volkswagnovih tovarnah v Nemčiji opozorilne stavke in protestni shodi
V nemških tovarnah avtomobilskega proizvajalca Volkswagen pa se je začel niz opozorilnih stavk. Zaposleni v Volkswagnovih tovarnah po vsej Nemčiji so s transparenti pozivali k opustitvi načrtov glede znižanja stroškov in odpuščanj. »Naši kolegi so jezni. Njihova delovna mesta so ogrožena že tri mesece, zdaj pa so končno dobili priložnost izraziti svoje mnenje o tem,« so povedali v sindikatu IG Metall.
Predsednica sveta delavcev v Volkswagnu Daniela Cavallo je Volkswagnovo vodstvo obtožila, da želi razprodati Nemčijo kot proizvodno lokacijo, zaposlene pa oropati njihovih pravic. Razočaranje Volkswagnovih zaposlenih je po njenih besedah veliko.
Gre za prvo večjo stavko v največjem evropskem proizvajalcu avtomobilov po letu 2018. Vodja sindikata Thorsten Grögern je napovedal »opozorilne stavke, ki jih podjetje ne bo moglo prezreti«. Sedanja začasna zaustavitev proizvodnje je po njegovih besedah šele začetek.
Iz skupine Volkswagen, ki jo med drugim sestavljajo tudi znamke Audi, Škoda, Seat in Porsche, so v izjavi za javnost poudarili, da spoštujejo delavske pravice, a verjamejo v konstruktiven dialog. »Želimo doseči trajno rešitev s široko podporo,« so napovedali. Dodali so, da so sprejeli ukrepe, ki bodo tudi med stavko zagotavljali nujne dobave.
Vodstvo Volkswagna je oktobra sporočilo, da zaradi težav v poslovanju in naraščajočih stroškov razmišlja o zaprtju več tovarn in znižanju stroškov dela oziroma odpuščanjih, kar je sprožilo val ogorčenja med okoli 120.000 zaposlenimi v desetih tovarnah družbe v Nemčiji. Sledili so tudi očitki politiki o neustreznem in prepočasnem ukrepanju, saj je avtomobilska industrija glavni steber nemškega gospodarstva.
Pogajanja glede nove kolektivne pogodbe so se v drugi polovici novembra končala brez dogovora in že tedaj je sindikat ob protestih pred sedežem koncerna v Wolfsburgu napovedal možnost opozorilne stavke. »Če bo treba, bomo organizirali stavko, kot je v Nemčiji že desetletja ni bilo,« je tedaj dejal Grögern.
Volkswagen je doslej zahteval desetodstotno znižanje plač zaradi težkega položaja skupine, na mizi pa je tudi možnost zaprtja obratov in prisilno odpuščanje, na kar pa sindikat ne pristaja.
