Politični vodja palestinskega gibanja Ismail Hanije je bil "de-facto pod zaščito Irana" tekom obiska ob inavguraciji novega iranskega predsednika Masuda Pezeškiana, ki je v torek prisegel v iranskem parlamentu, tovrstno dejanje pa je - če za atentatom stoji Izrael - samo po sebi izjemno povedno, je ocenil Kočan. Po mnenju raziskovalca na Centru za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede to kaže, da "ima Izrael več kot očitno relativno visoko stopnjo operativnega in varnostno-obveščevalnega dostopa v Iranu". Slednje po Kočanovih besedah meče slabo luč na Iran, ki se bo moral odzvati - sploh pa ob menjavi političnega vodstva, ki bi z neodzivom lahko izpadlo šibko. Ob tem je sicer izrazil dvom, da bi prišlo do takojšnjega in drastičnega odziva, bodisi s strani Irana ali gibanja Hamas. Ocenil je, da je veliko večja verjetnost reakcije Irana prek libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, tudi v luči izraelskega atentata na Hezbolahovega visokega poveljnika Fuada Šukra, ki se je zgodil v torek zvečer v Bejrutu. Hezbolah ima zaradi atentata na Šukra "dodaten razlog za odgovor", morda bi se lahko aktivirali tudi jemenski hutijevci in oborožene milice v Iraku, če bi se iransko vodstvo odločilo, da bi šlo v polno razvito vojno, je menil Kočan.
Slednje je sicer po njegovem malo verjetno - tudi zaradi dejstva, da Iran za politično tranzicijo ob staranju 85-letnega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja in nedavne menjave na položaju predsednika po smrti Ebrahima Raisija v helikopterski nesreči "potrebuje predvsem stabilno okolje v regiji". "Izrael se tega zaveda, zato je potrebno vse te atentate in provokacije razumeti tudi v luči tega," je dodal Kočan.
Hezbolah je v precepu
Po njegovem sicer ni mogoče izključiti izbruha širšega spopada med izraelsko vojsko in oboroženimi islamističnimi gibanji, vendar se "izraelsko politično in vojaško vodstvo zavedata, da Hezbolah ni Hamas". Gre namreč za veliko bolj izurjeno, vojaško dovršeno in operativno islamistično gibanje. Kočan je dodale, da se Hezbolah v tem trenutku nahaja v precepu, in Izrael se tega zelo dobro zaveda. Iran namreč lahko v luči razvoja dogodkov ubere tudi drugačno strategijo "reševanja obraza pred domačo javnostjo" in išče strateške zmage onkraj vojne v Gazi, denimo s podporo režimu predsednika Bašarja al Asada v Siriji. Po oceni Kočana bi moral Iran v tem primeru mobilizirati milice iz Iraka in Libanona, Hezbolah pa si ne more privoščiti dveh front, saj je izraelska vojska na meji z Libanonom motivirana in pripravljena. Tudi zato "ni moč pričakovati takojšnjega odziva Irana, temveč bolj skozi optiko šahovske partije".
Glede situacije znotraj islamističnega gibanja Hamas po uboju Hanije pa je Kočan izpostavil, da to verjetno pomeni zastoj v pogajanjih glede vojne v Gazi, zlasti zato, ker je bil Hanija pogajalec na strani Hamasa, ko je prišlo do dogovora o prekinitvi ognja. Opozoril je še, da de-facto politični voditelj v Gazi ostaja Jahja Sinvar, ki še naprej orkestrira vojaške operacije, pri čemer je moč pričakovati reakcijo Hamasa na terenu ob morebitnem nezadovoljstvu nad dinamiko.
