Predvolilne ankete v Venezueli namreč prepričljivo zmago napovedujejo opozicijskemu kandidatu Edmundu Gonzalezu Urrutii, zato številne Venezuelce skrbi, ali bo Maduro v primeru poraza pripravljen na miren prenos oblasti. Za predsedniški položaj se sicer skupno poteguje enajst kandidatov, vendar večina nima pravih možnosti za izvolitev. Dejansko se bosta pomerila le kandidat opozicije Urrutia in Maduro, ki je predsednik postal po smrti Huga Chaveza, ki je državo vodil od leta 1999, pred smrtjo zaradi raka leta 2013 pa je Madura izbral za svojega naslednika.
Vladavino Madura je zaznamovala vsesplošna kriza ob propadanju državne naftne industrije, porast revščine in avtoritarnosti, ameriške sankcije in množičen beg prebivalcev iz države. Da bi se obdržal na oblasti, se je zatekal k vse bolj avtoritarnim prijemom, njegovo ponovno izvolitev leta 2018 pa so v številnih državah, zlasti na Zahodu, označili za nelegitimno.
Tudi letos so predvolilno kampanjo zaznamovale sporne poteze oblasti. Državne institucije so namreč vodji opozicije Marii Corini Machado preprečile udeležbo na volitvah zaradi obtožb o korupciji, ki jih je sama označila za absurdne, številni opazovalci pa kot sporen manever Madurovega režima.
Potem ko so več njenim predstavnikom preprečili kandidaturo, je opozicijska Demokratična enotna platforma (PUD) za svojega kandidata vendarle izbrala 74-letnega diplomata in nekdanjega veleposlanika Urrutio.
Kljub Madurovi vseobsegajoči kampanji se glede na javnomnenjske raziskave zmaga obeta Urrutio. Ta ima glede na anketi družbe ORC Consultores in zasebne katoliške univerze Andres Bello v Caracasu približno 60-odstotno podporo. Maduro je medtem daleč zadaj, različne napovedi mu pripisujejo med 12 in 25 odstotkov glasov.
Številne Venezuelce sedaj skrbi, ali bo Maduro v primeru poraza pripravljen na miren prenos oblasti. Vprašljiva pa je tudi vloga vojske, ki bi lahko imela ključno vlogo pri uveljavljanju rezultata volitev.
