Verjetno se sprašujete, kdo za vraga bi rabil obleko, ki v kratkem času spremeni urin v okusno in prijetno vodo ter kdo bi sploh takšno vodo pil? Odgovor je zelo jasen, seveda astronavti med svojimi vesoljskimi sprehodi. Recikliranje urina in znoja je sicer že redna praksa na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), a kot pove Sofia Etlin, raziskovalka na Weill Cornell Medicine in Univerzi Cornell ter sooblikovalka obleke, bi podoben sistem bil nujno potreben tudi za astronavte na sprehodih po vesolju, saj imajo astronavti trenutno na voljo samo en liter vode v svojih vrečkah za pijačo znotraj obleke. "To je občutno premalo za načrtovane dolgotrajnejše lunarne vesoljske sprehode, ki lahko trajajo 10 ur, v sili pa tudi do 24 ur," dodaja Etlinova.
Poleg tega obstajajo tudi dolgoletne pritožbe glede trenutne rešitve ravnanja z človeškimi izločki. Tako imenovano oblačilo z maksimalno vpojnostjo MAG (MAG - Maximum Absorbency Garment) je v bistvu neke vrste plenica za odrasle. To oblačilo po besedah astronavtov pušča, je neudobno in nehigienično, zato nekateri astronavti pred vesoljskimi sprehodi omejujejo svoje vnose hrane in pijače, nekateri pa so se celo pritoževali nad okužbami sečil.
"Če dajete Nasi milijarde dolarjev, bi si mislili, da ne bodo uporabljali plenic," je dejala Etlin, ki je preko ankete, ki jo je izvedla med astronavti izvedla za tovrstne probleme. "Običajno je, da MAG uhaja," je dodala. "Astronavti govorijo o tem, kako na določeni točki ne morejo več ugotoviti, ali je to urin ali znoj. Rečejo si: "Ja, astronavt sem in to je pač breme, ki ga moram nositi."
A zato mogoče prihodnji astronavti po zaslugi te nove obleke ne bodo zavzeli tako stoičnega stališča do te problematike. Prototip, ki so ga predstavili tako zbira urin, ga prečisti in ga lahko vrne astronavtu skozi pitno cev v pičlih petih minutah. Ustvarjalci obleke upajo, da bi lahko njihovo inovacijo uporabili s pridom že v prihajajočem Nasinem programu Artemis, katerega cilj je izkrcanje posadke na luninem južnem polu, z ambicijo, da bi do leta 2030 izstrelili tudi misijo s človeško posadko. "Zasnova vključuje vakuumski zunanji kateter, ki vodi do kombinirane enote za obojestransko osmozo, ki zagotavlja neprekinjeno oskrbo s pitno vodo z več varnostnimi mehanizmi za zagotavljanje dobrega počutja astronavtov," je na kratko opisala delovanje obleke Sofia Etlin.
Profesor Christopher Mason iz Weill Cornell Medicine in avtor študije, je dejal: "Tudi če ni velikega puščavskega planeta, kot je Dune, je to nekaj, kar bi lahko izrazito izboljšalo situacijo za astronavte." Predlagani sistem obleke obsega zbiralno skodelico iz oblikovanega silikona, ki se prilega okoli genitalij, z različno obliko in velikostjo za ženske in moške. Zbiralna skodelica je v spodnjem perilu iz več plasti prožne tkanine. Skodelica se poveže z vakuumsko črpalko, ki se aktivira z vlago in se samodejno vklopi takoj, ko astronavt začne urinirati. Ko je urin zbran, se preusmeri v filtrirni sistem, kjer se reciklira v vodo z učinkovitostjo 87 odstotkov. Sistem uporablja sistem osmoze za odstranjevanje vode iz urina in črpalko za ločevanje vode od soli. Zbiranje in čiščenje 500 ml urina traja le pet minut. Pri namestitvi bi lahko prečiščeno vodo obogatili tudi z elektroliti in jo vrnili astronavtu kot energijsko pijačo. Sistem meri 38 cm x 23 cm x 23 cm, s težo približno 8 kg, kar je ocenjeno kot dovolj kompaktno in lahko, da bi ga lahko prenašali na hrbtni strani vesoljske obleke. Ekipa načrtuje, da bo jeseni v New Yorku zaposlila 100 prostovoljcev, ki bodo preizkusili udobje in funkcionalnost sistema.
