Robert Balen

V Centru za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) je včeraj že tretji dan potekala intervencija gasilcev. V ponedeljek je namreč na odlagališču odpadkov zagorela gorljiva frakcija, zaradi česar je izbruhnil obsežen požar, ki je zaradi izdatno poslabšane kakovosti zraka močno zagrenil življenje občanov. Kot je pred dnevi poročal portal Vestnik.si, je direktorica Ceropa Simona Biro znova opozorila na problematiko kopičenja mešanih gorljivih frakcij, tako imenovanih RDF odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in gredo v sežig. Slednje so regijski centri za ravnanje z odpadki zaradi pomanjkanja sežigalnic pri nas primorani izvažati v tujino, a se jim tudi tam vrata vse bolj zapirajo, pri čemer cene na tono skokovito naraščajo. Poudarila je še, da je sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov obvezna gospodarska javna služba v domeni države, a te država ne izvaja.

Problematiki kopičenja gorljivih frakcij je bila namenjena današnja novinarska konferenca Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, na kateri so sodelovali direktor zbornice Sebastijan Zupanc, direktorica Cerop Simona Biro in predsednik Združenja predelovalcev komunalnih odpadkov GIZ Slocero Maksimiljan Tramšek.

Pomanjkanje kapacitet za energetsko izrabo odpadkov

Zupanc je uvodoma poudaril, da požar v Puconcih nikakor ni osamljen primer, temveč le zadnji v vrsti podobnih požarov, ki so vsi povezani s perečo problematiko sežiganja odpadkov. V Sloveniji preprosto nimamo zadostnih kapacitet za energetsko izrabo odpadkov, na kar v zbornici opozarjajo že vrsto let, je dejal Zupanc. »Če smo na eni strani za področje zbiranja komunalnih odpadkov in za področje obdelave komunalnih odpadkov izjemno dobro organizirani in imamo tudi ustrezno infrastrukturo, nam pa pri odstranjevanju odpadkov, pri sežiganju odpadkov, te infrastrukture manjka.« Spomnil je, da imamo v Sloveniji le eno sežigalnico v Celju, ki že vrsto let dela brez težav, in sosežig odpadkov v Anhovem, okoli katerega pa je, kot je znano, veliko problemov in je njihova prihodnost »negotova.«

Izpostavil je, da obseg komunalnih odpadkov povsod po razvitem svetu nenehno narašča, posledično pa raste tudi potreba po obdelavi odpadkov. Spomnil je na zakonodajne kolobocije okoli ustanovitve obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov, za katero da že dolgo obstaja pravna osnova, a je zdaj v zvezi s tem že dve leti v pripravi nova uredba. Zupanc je dejal, da je treba to uredbo, na podlagi katere naj bi bile končno razpisane koncesije za sežigalnice v Ljubljani, Mariboru in Celju, sprejeti, saj je nato gradnja ustreznega objekta dolgotrajna, traja »od pet od sedem let.« Tako bo, tudi če se danes podelijo koncesije, preteklo še veliko časa, da se ti objekti umestijo v prostor. Brez začasne rešitve se bodo ti odpadki pri nas samo kopičili, pri čemer pri dolgotrajnem skladiščenju »uhaja metan, pride do samovžiga in so požari nekaj povsem pričakovanega.« Ob tem pa so v centrih odvisni od »kapric sosednjih držav,« kdaj in kako bodo v njihovih sežigalnicah naše odpadke pripravljeni sprejemat.

Zupanc je ob tem poudaril, da se zavedajo, da pri tem ne gre kriviti samo državo, saj je javnost tem objektom »izjemno nenaklonjena,« a je treba vedeti, da ti »odpadki ne bodo kar nekam izginili.« Zanje bomo morali po besedah Zupanca poskrbeti sami, ne gre se zanašati, da bodo zanje poskrbele »neke druge manj razvite države ali severnoevropske države, ki so dolga leta gradile strategijo na področju sežiganja odpadkov.«

Kaj se je zgodilo v Puconcih

Direktorica Cerop Puconci Simona Biro je predstavila nekatere podrobnosti požara, kateremu so bili priča pred dnevi. Kot je poudarila, je danes že četrti dan, ko so na območju centra gasilci, odpadki pa še vedno tlijo, zaradi dogodka bo bo nastala večmilijonska škoda.

»Po pregledu posnetkov nadzornih kamer lahko povem, da je celotni skladiščni prostor v velikosti več kot 4500 kvadratnih metrov v roku ene minute zajel požar. Ne glede na to, če bi bili tam gasilci ali gasilska vozila, v tistem trenutku ne bi mogli narediti nič,« je orisala razmere in dodala, da so zagoreli gorljivi odpadki, ki so nastali po obdelavi iz naslova mešanih komunalnih in kosovnih odpadkov v okviru izvajanja občinske gospodarske javne službe obdelave odpadkov.

»Ostaja nam pogorišče, ostali smo brez edinega skladiščnega prostora z enim kupom težav, pri tem pa še vedno ne vemo, kam z odpadki, ki so ostali kot ostanek požara. Želela bi, da je ta dogodek opomnik, da se nekako ponovno usedemo vsi, ki karkoli vemo o odpadkih in da končno najdemo neko rešitev, ki bo sprejemljiva za vse nas,« je bila jasna.

Predlagajo začasne koncesije

Na neurejene razmere na področju sežiga odpadkov pa je opozoril tudi predsednik Združenja predelovalcev komunalnih odpadkov GIZ Slocero, v katerega se povezuje osem regijskih centrov za ravnanje z odpadki po državi, Maksimiljan Tramšek. »Vlado pozivamo, da končno uredi razmere in začne izvajati obveznosti, določene v zakonu o varstvu okolja in v uredbi o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiga komunalnih odpadkov,« je poudaril.

Kot je spomnil Zupanc, zadnji dve leti poteka priprava nove uredbe, na podlagi katere naj bi bile razpisane koncesije za izvajanje službe za Osrednjeslovensko, Štajersko in tudi Savinjsko regijo. Govorimo o treh objektih za energetsko izrabo odpadkov - poleg Celja še izgradnji sežigalnic v Ljubljani in Mariboru, kjer bi si prav tako želeli hitrejšega ukrepanja s strani države.

»Tudi če danes sprejmemo neko rešitev oz. podelimo te koncesije in zagotovimo sredstva za gradnjo, bomo ob predpostavki, da bo splošna javnost temu naklonjena, potrebovali pet do sedem let, da se objekti umestijo v prostor,« je opozoril.

Tramšek je izpostavil tudi problem manjkajoče rešitve do vzpostavitve delovanja novih sežigalnic. »Izvajalci občinske gospodarske javne službe nismo več pripravljeni na obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in ne bomo nosili tveganj, ki so povezani z neizvajanjem državne gospodarske javne službe sežiga. V kolikor država oz. pristojno ministrstvo ne začne urejati vprašanja prehodnega obdobja, bo GIZ Slocero uporabil vsa pravna sredstva s ciljem, da se končno začnejo izvajati vsebine obvezne državne gospodarske javne službe /.../. Drugače bomo pred dejstvom, da več ne bomo prevzemali odpadkov,« je posvaril.

V združenju predlagajo, da bi pristojno ministrstvo v vmesnem času objavilo razpis za podelitev začasne koncesije oz. sklenilo pogodbo z izvajalcem, ki bi do zgraditve novih sežigalnic prevzemal gorljive odpadke pod enakimi pogoji za vse izvajalce obvezne občinske gospodarske javne službe v državi.