Premier Robert Golob je danes poudaril, da bo vlada še naprej zagotavljala stabilno financiranje znanosti. "Odgovor, kako bomo to storili, je preprost. S tem, da si bomo zagotovili nov mandat," je dejal. "V zadnjih treh letih smo dokazali, da lahko povečujemo sredstva za znanost, ker verjamemo, da je to najboljša investicija za prihodnost družbe," je dodal.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je ob tem izpostavil tudi danes sprejet predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, s katerim še dodatno zvišujejo sredstva za znanost in inovacije z enega na 1,25 odstotka BDP. Poudaril je, da zakon ureja financiranje tako temeljnih kot aplikativnih raziskav in inovacij, kar naj bi izboljšalo celoten raziskovalni sistem.
Raziskovalec Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta je danes sicer opozoril na problematiko večjega vlaganja v inovacije in zanemarjanja temeljnih raziskav. Papič je prepričan, da brez temeljne znanosti ni napredka, vendar pa je ključno tudi praktično izkoriščanje znanja za družbo. "Raziskovalci morajo imeti v mislih, kako lahko njihovo delo koristi družbi, ne le akademskemu napredku," je povedal. "Tudi majhne države, kot je Slovenija, lahko dosežejo vrhunske rezultate, če se osredotočijo na nove raziskovalne teme in odprte priložnosti," je ob tem dodal Golob.
Golob: obramba in varnost nista zgolj nakup orožja
Zanimivosti
Pomladno prebujenje darilnih idej
Raziskovalci so na dogodku sicer izpostavili nevarnost krčenja proračuna za temeljne raziskave zaradi povečanega financiranja oboroževanja v EU. Golob je ob tem poudaril, da obramba in varnost nista zgolj nakup orožja, temveč širši koncept, v katerem ima znanost ključno vlogo. Napovedal je, da se bo jutri udeležil izrednega zasedanja Evropskega sveta, kjer bo govora tudi o obrambno-varnostnih izdatkih. Tam bo, kot je dejal, zagovarjal stališče, da bi morala EU več vlagati v znanstvene inovacije, ki prispevajo k varnosti in razvoju družbe.
Tako Golob kot Papič sta izpostavila, da znanost lahko doseže svoj pravi potencial le s povezovanjem različnih disciplin. Najuspešnejše rešitve so tiste, ki združujejo naravoslovje, družboslovje in humanistiko, vendar pa znanstvena področja prepogosto ostajajo znotraj svojih okvirov namesto, da bi sodelovala, je dejal Golob.
Preobremenjenost raziskovalcev z administrativnim delom
Raziskovalci so danes opozorili tudi na preobremenjenost raziskovalcev z administrativnim delom, saj vse več časa porabijo za pisanje projektnih prijav namesto za dejansko raziskovalno delo. Golob je ob tem poudaril, da se vlada zaveda te težave in da bo prizadevanja za zmanjšanje birokracije nadaljevala, saj bi morali raziskovalci svojo energijo nameniti znanosti.
Direktor ZRC SAZU Oto Luthar pa je tudi opozoril na zaostajanje Slovenije na področju raziskovalne infrastrukture, saj je marsikje že dotrajana. Ponovno je izpostavil pobudo za oblikovanje posebnega zakona o raziskovalni infrastrukturi, ki bi omogočil stabilno rast in razvoj tega ključnega področja. Minister Papič ob tem poudaril, da je dolgoročno zagotavljanje sredstev ključna prioriteta, ne glede na to, ali bo urejeno z novim zakonom ali z noveliranjem obstoječih predpisov.
