Čistilki sta kolegici. Delata v istem javnem zavodu. Ena je v zavodu zaposlena, druga je zaposlena pri podizvajalcu, torej pri čistilnem servisu, ki ga javni zavod najema. Čistita praktično iste prostore. Vsak dan se videvata z istimi zaposlenimi v tem javnem zavodu. Prva čistilka po novem Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je začel veljati letos, prejema bruto osnovno plačo v višini 1330,26 evra, njena kolegica, čistilka, s katero tako rekoč že leta delata skupaj, v isti javni ustanovi, pa ima bruto osnovno plačo, ki je polovica tega zneska, je pred kratkim na družbenih omrežjih zapisal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.
Revizija pokazala na neučinkovitost
Ne gre za osamljen primer. Računsko sodišče je pred kratkim v reviziji poslovanja SNG Opera in Balet Ljubljana ugotovilo, da je ustanova ravnala neučinkovito pri zagotavljanju podpornih dejavnosti. Pred sprejemom odločitev o oddaji storitev čiščenja, varovanja in odnosov z javnostmi v zunanje izvajanje ni izdelala analiz, s katerimi bi izkazala, da je to učinkovitejše kot izvajanje z notranjimi viri.
Oba primera sta izpostavila problematiko, s katero se vsi, mediji in politika, ukvarjamo že dolgo časa. Ob prihodu vlade Roberta Goloba pa je vendarle kazalo, da bo konec najemanja zunanjih izvajalcev za čiščenje prostorov. V koalicijski pogodbi je namreč zapisano: vlada bo nemudoma prevzela koordinacijo priprav in nadzor nad izvajanjem ukrepov zoper prekarnost ter pripravila strategijo z jasnimi časovnimi roki za izvajanje ukrepov za odpravo prekarnosti. »Javni sektor bomo postavili za pozitiven zgled in v njem v čim krajšem času v skladu s pripravljeno strategijo odpravili prekarnost, in sicer tam, kjer obstaja redna potreba po rednem delu, ukinili outsourcing,« še piše v koalicijski pogodbi.
Kaj pa ministrstva?
Pa so ministrstva res pozitiven zgled? Vprašanja smo poslali na vsa ministrstva. Večina nas je preusmerila na ministrstvo za javno upravo, ki je upravitelj nepremičnin. Zato to ministrstvo ureja tudi čiščenje. Le nekaj izjem ima zaposlenih manjši delež čistilk oziroma čistilcev. Med njimi sta tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za obrambo. Na slednjem so izpostavili, da kombinacija zaposlenih čistilk in zunanjih izvajalcev omogoča ohranjanje čistoče na ustrezni ravni, hkrati pa ministrstvu prihrani stroške zaradi naložb v drago opremo, ki jo zahtevajo obsežnejša čiščenja.
Najemanje čistilnih servisov za ministrstva torej ureja ministrstvo za javno upravo. Tam so, tudi na podlagi študije, ki jo je izvedla ekonomska fakulteta, pripravili tri scenarije za odpravo prekarnosti na področju čiščenja:
Zanimivosti
Kako izgleda kariera v zavarovalništvu?
– Centralizirani insourcing, kjer bi ministrstvo za javno upravo zaposlovalo čistilke za čiščenje vseh objektov, ki jih upravlja.
– Decentralizirani insourcing, kjer bi vsako ministrstvo namesto najema čistilnih storitev zaposlovalo čistilke neposredno.
– Neprekarni outsourcing, kjer bi čistilke zaposlovali čistilni servisi, ki pa bi morali izpolnjevati pogoje in bi bili podvrženi predpisanemu nadzoru.
Na koncu so se odločili za slednjo različico, neprekarni outsourcing. Čistilke so tako še vedno zaposlene v čistilnih servisih, je pa ministrstvo določilo pogoje, ki jih mora izpolnjevati čistilni servis.
Izvajalec čiščenja mora pet dni vnaprej posredovati seznam oseb, ki bodo čistile prostore ministrstva. Preostalim vstop v objekt ni dovoljen. Vse menjave mora servis sporočiti vnaprej. Na ministrstvu lahko tudi zavrnejo menjavo, lahko tudi kadarkoli preverijo, ali čistilni servis spoštuje delovnopravno zakonodajo. Morebitnim podizvajalcem plačujejo neposredno. Določen je obseg dela čistilk, določena je tudi enakomerna porazdelitev kvadrature čiščenja.
Izjema je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki je ločeno izvedlo javno naročilo za storitve čiščenja. Zadnja, triletna pogodba je bila podpisana še v mandatu prejšnjega ministra, Anžeta Logarja. Julija letos pa bodo morali podpisati novo pogodbo.
Pet revizijskih poročil
Računsko sodišče na ministrstvih ni posebej pregledovalo zunanjega izvajanja podpornih dejavnosti, so pa doslej izdali pet revizijskih poročil. Za SNG Opera in balet Ljubljana, Narodno in univerzitetno knjižnico, Splošno bolnišnico Celje, ljubljansko ekonomsko fakulteto in biotehniško fakulteto. Letos pa bodo izdali še poročili za ljubljanski zdravstveni dom in UKC Ljubljana. Nobeden od teh zavodov ni opravil ustreznih analiz, ne stroškovnih ne o drugih prednostih ali slabostih. So pa revizorji kljub vsemu ugotovili nekaj pozitivnih praks. Na ekonomski in biotehniški fakulteti je jasno določeno število izvajalcev storitev, ki dosega ali celo presega normative, na biotehniški fakulteti stalno preverjajo, ali izvajalci spoštujejo delovno in socialno zakonodajo, v NUK in na ekonomski fakulteti pa zahtevajo, da so čistilci zaposleni za nedoločen čas. Se je torej kaj spremenilo? Absolutno nič, piše Goran Lukić. Nič. »Sam niti ne štejem več, koliko dopisov, pozivov in podobnega sem v zvezi s tem poslal na vlado, ministrstvo, državni zbor. Nobenega praktičnega učinka,« je razočaran vodja Delavske svetovalnice.
