"Po prepihu, kakršnega je čutiti na vhodu v brezno, pričakujemo, da bomo prišli do podzemnega dela reke Reke. Kakšnih 500 metrov stran namreč leži jama Stršinkna, v kateri smo pred 20 leti prišli do Reke," je za STA povedal dolgoletni sežanski jamar in oče odkritelja jame Ludvik Husu.
"Do reke Reke je še približno 150 metrov, vendar nam je zadnjem raziskovanju zmanjkalo vrvi. Tako bo za nadaljevanje potrebno počakati do prihodnjega obiska," je dodal. Jamo so sicer po odkritelju poimenovali Matejeva jama.
V mrzlih zimskih dneh nad vhodi v jame zaradi izhajanja toplega zraka nastajajo meglice. Hus je v začetku letošnjega leta ta pojav opazil pri Orleku in nato odkril odprtino v zemeljskem površju. Potrebno je bilo še nekaj odkopavanja, nato pa se je odprla pot v podzemlje. Brezno se stopnjasto spušča, Husu pa je prepričan, da dna še niso dosegli.
Po spustu po več vertikalnih stopnjah od vhoda brezna so prišli do velike dvorane. Ta je nenavadna za matični Kras, saj meri v dolžino 90 metrov, v širino 40 metrov, strop pa je visok 50 metrov. Jama je starejšega nastanka, zato ima tudi precej različnih kapnikov. Ker v njej pred tem še ni bilo ljudi, je jamsko okrasje nepoškodovano.
Zanimivosti
Prihodnost farmacevtske embalaže: Inovativni pristopi DS Smith Slovenija na sejmu Pharmapack 2025
"V naslednji akciji bomo odkopali zasut rov v dvorani ter se spustili po drugem rovu naprej proti dnu. Spremljati pa bomo morali tudi prepihe v jami, da vidimo, koliko je to povezano z reko," je prihodnje raziskovanje napovedal Husu. Glede na lego jame menijo, da je to reka Reka, ki sicer na italijanski strani izvira iz podzemlja pod imenom Timava.
Slovenski kraški svet skriva veliko jam in brezen, mnoga so še neodkrita in neraziskana. Sredi lanskega leta je bilo v katastru Jamarske zveze Slovenije popisanih skoraj 15.500 različnih jam.
