Krof kot posebno sladico človeštvo pozna že stoletja, v obliki, kot smo jih vajeni danes, pa naj bi se pojavili v začetku 19. stoletja, po nekaterih izročilih na Dunaju. V naše kraje so iz Avstrije prišli dobrih 50 let kasneje, sredi 19. stoletja, in sprva so jih imenovali kar dunajski krofi. Tudi beseda krof izhaja iz nemškega izraza za to sladico.
Sprva so bili seveda brez polnjenja, saj se ljudje takrat še niso tako dobro seznanili z marmelado; ta se je kot konzervirano sadje pri nas pojavila na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Krofi, polnjeni z marmelado, so izum takratne meščanske kuhinje in so veljali za luksuzno hrano bogatih, pri nas pa so se med prebivalci zares razširili šele po drugi svetovni vojni, v poznih petdesetih in začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Okoli krofov se je spletel tudi praznik debelega četrtka, v šali so ga imenovali kar god debelih ljudi, zato je ponekod prišlo v navado, da v družbo prinese krofe za vse tisti, ki ima največ kilogramov.
Koliko stanejo sestavine
Peka krofov je pravzaprav svojevrsten dogodek in umetnost, kuharice skrbno skrivajo svoje recepte, na statističnem uradu (Surs) pa so zbrali podatke, koliko bi vas stali krofi, če bi jih raje pripravili sami doma. Lani na primer bi za kilogram marmelade odšteli v povprečju 7,70 evra, še leta 2021 je stal kilogram malo več kot šest evrov. Slovenija je še vedno večja uvoznica marmelade kot izvoznica, leta 2021 smo je uvozili za 1,7 milijona evrov, vrednostno pa izvozili desetkrat manj.
Tudi kvasa več uvozimo kot izvozimo, leta 2021 smo ga uvozili za 2,1 milijona evrov, največ, kar 62 odstotkov, pa smo ga uvozili iz Madžarske. Med največjimi prejemniki našega kvasa je bila s polovico izvoza Hrvaška. 0,71 evra je bila leta 2021 povprečna drobnoprodajna cena kilograma kuhinjske soli, 1,77 evra pa povprečna cena kilograma limon.
Pri jajcih je letos nastalo precejšnje ozko grlo, lani smo za deset jajc odšteli 2,38 evra, za liter jedilnega olja 1,55 evra, za kilogram belega sladkorja 1,45 evra, za liter polnomastnega mleka 1,12 evra, za kilogram pšenične moke pa 0,87 evra, so zapisali pri Sursu.
Skoraj vsa jajca pri nas uvozimo iz Hrvaške in Italije; leta 2020 smo še imeli 95-odstotno samooskrbo, ko je povprečen Slovenec na leto porabil 173 jajc.
Največ sladkorja je iz Nemčije in Avstrije
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Pri moki, natančneje pri žitih, smo bili leta 2021 še 88-odstotno samooskrbni, v povprečju pa naj bi porabljali vedno manj moke. V času praznikov seveda poraba naraste. Leta 2021 je stal kilogram pšenične moke 0,74 evra, s povprečno mesečno plačo pa smo si leta 2020 lahko kupili 1679 kilogramov pšenične moke oziroma smo za kilogram morali delati šest minut. Največ moke, več kot 60 odstotkov, še vedno uvozimo iz Avstrije, celoten uvoz je leta 2021 znašal več kot 11.300 ton, izvozili pa smo 8527 ton, od tega največ na Tajsko.
Leta 2020 smo sladkorno peso pridelovali na 113 hektarjih, kar je bilo kar 97 odstotkov manj kot leta 1991, in pridelali 7427 ton ali 96 odstotkov manj kot leta 1991. A smo tudi uvozili več kot 88.000 ton sladkorja, največ iz Nemčije in Avstrije. Povprečna cena enega kilograma sladkorja leta 2021 je bila 0,86 evra, s povprečno mesečno neto plačo pa smo prebivalci Slovenije leta 2020 lahko kupili 1405 kilogramov sladkorja, za nakup enega kilograma sladkorja je bilo v povprečju treba delati 7 minut.
Mleko je tudi pomembna sestavina krofov; liter polnomastnega mleka je leta 2021 stal v povprečju 0,76 evra, smo pa leto prej izvozili kar 309.000 ton mleka, medtem ko smo ga uvozili 40.000 ton. Pri pridelavi mleka smo bili rekordni leta 2002 s 728.000 tonami, najmanj pa smo ga pridelali 1993, in sicer 549.000 ton.
Olje se prav tako draži, leta 2021 je liter jedilnega olja stal 1,67 evra, leta 2020 pa smo prebivalci Slovenije s povprečno mesečno neto plačo zmogli kupiti 870 litrov jedilnega olja, kar je bilo 267 odstotkov več kot leta 1991. Največ olja smo ta leta uvozili iz Srbije, izvozili pa največ v Italijo.
Letos v ponudbi pistacijevi krofi
Zdaj imajo seveda ponudniki krofov polne roke dela, kupci pa si poleg klasike, mareličnih krofov s sladkornim posipom, želijo tudi bolj eksotičnih okusov. Zato ne manjkajo krofi z vaniljevo, čokoladno ali pistacijevo kremo ali borovničevo in malinovo marmelado. Kot so povedali pri trgovcu Spar, so letos iskani tako imenovani dubajski krofi s pistacijo, vsega skupaj pa naj bi pri Sparu za praznike napekli 380.000 krofov, za kar bodo porabili 17 ton moke, devet ton mareličnega polnila in dve toni sladkorja za posip. Ves postopek priprave krofa, od testa do končnega izdelka, traja tri ure, so pojasnili.
Preverili smo tudi, po koliko so letos krofi, ki so med kupci posebno priljubljeni in znani. Tradicionalna pekarna na Trojanah ponuja letos marelične in borovničeve krofe po ceni 1,80 evra (lani je stal 1,70 evra), medtem ko sta čokoladni in vaniljev krof dražja in staneta po dva evra.
Znana slaščičarna Berzo na Vrhniki ponuja klasične krofe po dva evra na kos, tri evre pa stane krof z vaniljevo ali pistacijevo kremo. Slaščičarna Rašica v Črnučah ima enake cene, dva evra za »klasiko« in tri za pistacijev krof, krof s čokoladnim ali vaniljevim polnilom pa stane 2,80 evra.
Na tržnici v Mariboru pekarna Strnad ponuja klasične krofe, katerih skrivnost je, da nimajo toliko marmelade, da bi vam ob ugrizu spolzela iz krofa, temveč je je »ravno prav«. In cena je tudi zelo ugodna, običajno stanejo 1,09 evra, v času praznika pa 89 centov.
Slovenci smo tradicionalisti
Pri trgovcu Mercator v povprečju od začetka leta do konca pusta prodajo več kot štiri milijone krofov, letos en stane 59 centov. V Tušu so pripravili več kot pol milijona krofov, eden stane 54 centov. V Sparu so nekaj dražji, z 99 centi na krof, v Lidlu pa najcenejši, 80-gramski krof z marelično marmelado stane 34 centov. V Hoferju je 90-gramski krof na voljo po ceni 63 centov.
Trgovci sicer opažajo, da kljub pestri ponudbi ostajajo pri nas najbolj priljubljeni klasični krofi, torej polnjeni z marmelado in posuti s sladkorjem v prahu. Tako govori tudi naša anketa, med 811 prispelimi odgovori kar 80 odstotkov vprašanih prisega na marelične krofe, dubajski pa se še ni uveljavil, saj je prejel le dva odstotka glasov. A kar 11 odstotkov vprašanih pravi, da krofov sploh ne jedo.
