V primeru ljudskih obveznic gre za vrsto dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih z namenom pridobiti dodatna finančna sredstva izda država, podjetje ali druga pravna oseba. Tako kupci obveznic na nek način postanejo posojilodajalci in v zameno za posojilo dobijo dogovorjene obresti plus glavnico. Obrestna mera pri obveznicah je znana vnaprej, ravno tako datum vračila glavnice. Obrestna mera v drugi izdaji državnih obveznic bo znašala 2,75 odstotka, kar je nekoliko manj kot lani, ko je finančno ministrstvo postavilo 3,4-odstotno obrestno mero. Obrestna mera je namreč prilagojena trenutnim tržnim razmeram. Bo pa ročnost letošnje ljudske obveznice prav tako tri leta.
Naložba v ljudske obveznice je lahko zanimiva za plemenitenje denarja, a terja nekaj poznavanja in tudi zaupanja državi, da bo denar vrnila. Državne obveznice sicer veljajo za enega najvarnejših finančnih instrumentov. Kar zadeva tako imenovane ljudske obveznice, vam bo država »posojen« denar vrnila čez tri leta, pri čemer vam bodo vsako leto v žep padle obresti glede na določeno obrestno mero. Kot rečeno, je ta pri novih obveznicah postavljena pri 2,75 odstotka. Nekaj denarja na drugi strani odškrnejo stroški, ki jih ima posameznik ob nakupu finančnega instrumenta. Med drugim je namreč treba odpreti trgovalni račun.
Kaj je treba vedeti?
Reporter.si
Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?
23. februarja bodo sicer izplačane prve obresti iz naslova lanske izdaje prvih ljudskih obveznic, pri čemer velja spomniti, da so obresti do tisoč evrov neobdavčene, medtem ko je pri izplačilu več kot 1000 evrov treba plačati 25-odstotni davek, a le na vsoto, ki presega 1000 evrov. To vsoto bodo presegli tisti, ki so v obveznice s 3,4-odstotno obrestno mero vložili približno 30.000 evrov ali več. Tako je treba pri odločitvi za naložbo pretehtati dvoje. In sicer, koliko znašajo stroški v primeru vplačila manjšega zneska, da ti stroški seveda ne bi dosegli ali celo presegli natečenih obresti. V primeru višjih zneskov pa je treba upoštevati 25-odstotni davek, ki se plača pri izplačilih, višjih od 1000 evrov, a kot rečeno, le za vsak evro nad 1000 evrov. Seveda bo tokrat treba upoštevati novo obrestno mero v višini 2,75 odstotka. Tako bo posameznik dobil izplačane obresti 27,5 evra za vsako leto in za vsakih 1000 evrov.
Kakšna so tveganja?
Ker državne obveznice veljajo za zelo varno naložbo. Vlagatelji bi brez denarja ostali le v primeru, da država ne bi zmogla poplačati svojih obveznosti oziroma bi bankrotirala, a je takšen scenarij glede na razmeroma kratko ročnost treh let le malo verjeten. Je pa seveda treba poudariti, da se pri vsaki naložbi prevzame nekakšno tveganje, zlasti lahko na državne obveznice negativno vpliva inflacija, a se to precej bolj pozna v primeru dolgoročnih obveznic, ne pa toliko v tem primeru, ko je država izdala kratkoročne obveznice.
