"Nič več, nič manj. Z drugimi besedami, oni nam zaračunajo davek ali carino, mi pa jim zaračunamo popolnoma enak davek ali carino. Zelo preprosto," je novinarjem ob podpisu ukaza v Ovalni pisarni Bele hiše povedal Trump ter dodal, da je to pošteno. Pri tem je povedal, da bodo kot dajatev, ki omejuje ameriški izvoz, upoštevali tudi davek na dodano vrednost oz. podobne oblike davkov.
Trump je doslej že uvedel dodatne carine na uvoz iz Kitajske v višini 10 odstotnih točk ter 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija. Uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz blaga iz Mehike in Kanade, dveh najbližjih trgovinskih partneric, pa je za zdaj odložil.
Vzajemne carine bodo ZDA uvedle proti vsem državam sveta, vključno s trdnimi zaveznicami ZDA, kot so EU in njene članice. Pri tem je Trump zatrdil, da so ameriške zaveznice pri trgovinskih vprašanjih do ZDA velikokrat manj prijazne od ameriških sovražnikov. Kot "absolutno brutalno" je omenil EU.
Trumpov ukaz nalaga ministru za trgovino Howardu Lutnicku in še ne potrjenemu trgovinskemu predstavniku ZDA Jamiesonu Greerju, da v 180 dneh na podlagi poročila za vsako partnerico posebej ocenita, ali so potrebni ukrepi, ki zagotavljajo vzajemnost. Tako izvršni ukaz še ne pomeni uvedbe novih carin, temveč se bo to izvajalo postopno.
Razmere na relaciji ZDA - EU
Višji svetovalec Bele hiše za trgovino in proizvodnjo Peter Navarro je v pogovoru z novinarji pred izdajo ukaza dejal, da je zaradi delovanja velikih izvoznic v ZDA nastalo na milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja za največje svetovno nacionalno gospodarstvo ter posebej omenil davek na dodano vrednost v EU, zaradi katerega je po njegovih besedah ameriško blago na tej strani Atlantika trikrat dražje.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
"Ni čudno, da nam Nemčija proda osemkrat več avtomobilov kot mi njim. Predsednik Trump tega ne bo več dopuščal," je poudaril Navarro.
Podjetja iz EU, ki ima enotno trgovinsko politiko, so sicer leta 2023 (podatkov za lani še ni na voljo) v ZDA izvozila za 502,3 milijarde evrov blaga, od tam pa uvozila za 346,5 milijarde evrov. EU je tako v blagovni menjavi beležila 155,8 milijarde evrov presežka.
Za okoli 73 odstotkov vsega blaga, uvoženega iz ZDA v EU, je po podatkih Evropske komisije veljala ničelna carinska stopnja. Ob upoštevanju tega je za uvoženo blago iz ZDA v EU, kot piše v nedavno objavljeni analizi mednarodne finančne skupine ING, veljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,95 odstotka, medtem ko je za blago, iz EU izvoženo v ZDA, na drugi strani velike luže veljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,5 odstotka.
Partnerici sta si bili tako po medsebojni carinski obravnavi uvoženega blaga precej blizu, so pa bile razlike večje pri določenih vrstah blaga.
V zadnjih dneh se najpogosteje omenja avtomobile, pri katerih je v EU carinska stopnja pri 10 odstotkih, v ZDA pa pri 2,5 odstotka. Precejšnje so še razlike pri hrani ter pijačah in tobaku, kjer je carinska stopnja v EU za ameriško blago za okoli tri odstotne točke višja od carinske stopnje v ZDA za evropsko blago.
Pri izdelkih predelovalne industrije sta stopnji praktično izenačeni, pri nekaterih skupinah je evropska carinska obravnava celo malenkost bolj ugodna od ameriške. EU medtem nekoliko slabše obravnava ameriško blago kot ZDA evropskega pri strojih in transportni opremi, a je razlika manjša od ene odstotne točke.
