Ob sklenitvi življenjskega zavarovanja pri eni od zavarovalnic je bil znesek mesečnega obroka še sprejemljiv, nato pa se je postopoma zviševal, in bralko skrbi, da bo na koncu, ob izteku pogodbe, dejansko prejela manj, kot bo v vsem tem času vplačala. Stopila je v stik z zavarovalnico in povprašala, kaj se dogaja, in odgovorili so ji, da vsako leto usklajujejo zavarovalno vsoto za smrt ali primer doživetja. »Usklajevanje se opravi v višini letnega povišanja indeksa cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ga izračunava Statistični urad RS, vendar ne manj kot dva odstotka,« dodajajo na zavarovalnici.
Lahko prekinemo zavarovanje
Skupaj z zavarovalno vsoto se zviša ustrezna zavarovalna premija, usklajevanje pa opravijo vsako zavarovalno leto od začetka zavarovanja in preneha pet let pred potekom zavarovanja.
»O spremenjeni zavarovalni vsoti in premiji zavarovalnica pisno obvesti zavarovalca najmanj 30 dni pred potekom zavarovalnega leta. Zavarovalec lahko uskladitev v roku petnajst dni od prejema obvestila pisno zavrne,« razlagajo na zavarovalnici.
Če namreč usklajevanja zavarovalnih vsot v tem zavarovalnem letu ne želi, mora po tem pisno obvestiti zavarovalnico, v primeru dveh zaporednih zavrnitev pa zavarovalnica usklajevanja zavarovalne vsote več ne izvaja.
A bralka dodaja, da bo na koncu prejela manj, kot bo v času zavarovanja vplačala. Zavarovalnica medtem meni, da to ne drži, saj je bralka od začetka zavarovana za primer smrti, ne glede na to, koliko premij za življenjsko zavarovanje je bilo vplačanih, upravičenci pa tudi v primeru smrti prejmejo izplačilo zavarovalne vsote in pripisan dobiček.
Kot je dejal še eden od zavarovalniških strokovnjakov, je prav v tem čar vseh usklajevanj. »To ni nič spornega, usklajevanje je namenjeno ohranjanju realne vrednosti. Drugo vprašanje je, ali stranka to razume oziroma kako ji je bilo predstavljeno.«
Agenti včasih prodajajo zato, da prodajo
Zanimivosti
Petrolov učni center: Ko se novi prodajalci učijo od najboljših
Zavedati pa se moramo, da zavarovalnice niso socialne, ampak finančne ustanove in da zavarovalniška logika ni vedno »kmečka logika«. Je pa res, kot pravi sogovornik, da velikokrat agenti prodajajo zato, da prodajo, ne vedno z željo največje koristi stranke.
»Zavarovanje je tek na dolge proge. Preveliki donosi so zelo težko uresničljivi; če na koncu stranka prejme toliko, kot je vplačala, je po svoje že veliko naredila. Ta denar je privarčevan in ga ni zapravila. V letih varčevanja pa bi zaradi inflacije seveda vrednost denarja padla, a problem nastane, če postane mesečna premija za stranko preveliko breme. Taka zavarovanja so privilegij zdravih,« meni zavarovalniški strokovnjak.
Večje premije skozi čas so tudi nekakšno matematično zavarovanje za zavarovalnico. Če nekdo na primer umre pred koncem pogodbe, njegovi potomci prejmejo zavarovalnino, pri tem pa stranka seveda še ni vplačala vsega. In to plačujemo tudi z nekaj višjimi zneski skozi čas. »Še enkrat, zavarovalnica mora delovati po finančnih načelih kapitala. Ob tem nastajajo tudi drugi stroški, na primer vodenje police, in tudi to morajo nekako pokriti. Stranke dejansko to plačujejo, a velikokrat niti ne vedo, čemu, in to je največji problem,« meni naš sogovornik.
Plačujemo, pa ne vemo kaj
Zato bi bralki svetoval, naj, če je vplačevala vsaj tri leta in se je nekaj denarja že nabralo, ne prekinja zavarovanja, čeprav jo tudi razume, da ji stroški, ki se večajo in večajo, niso pogodu. Meni sicer, da so številni Slovenci zelo »alergični« na zavarovanja in zavarovalnice ter ne razumejo povsem, ker plačujejo; zares se tega zavedo šele, ko denar potrebujejo.
Pogosto tudi iščemo, po njegovih izkušnjah, informacije iz različnih virov, le redko pa pridobivamo informacije od nekoga, ki mu lahko zaupamo. A za več denarja tudi pri zavarovanjih dobimo več »muzike«.
Življenjsko zavarovanje je na prvem mestu
Sicer smo Slovenci v letu 2023 največ denarja pri zavarovanjih namenili za življenjsko zavarovanje, po podatkih Sursa skupno 638,2 milijona evrov, sledila so prostovoljno zdravstveno zavarovanje (633,8 milijona), zavarovanje kopenskih motornih vozil (350,7 milijona) in zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil (259,9 milijona). Najvišji znesek odškodnin je bil obračunan pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju (718,8 milijona evrov), sledili sta življenjsko zavarovanje (442,0 milijona) in zavarovanje kopenskih motornih vozil (233,8 milijona).
