Tudi pri nas je vse več takih, ki se jim ne da hoditi v trgovine, ampak raje nakupujejo iz domačega fotelja oziroma pisarniškega stola. Ni se jim treba gnesti v množici, ni čakanja na blagajnah, samo miška v rokah oziroma prst na tipkovnici in že si med "nakupovalnimi policami", kjer se precej lažje in hitreje najde izdelke, ki jih iščemo. Tudi izbira je z nekaj kliki običajno precej večja od tiste v eni trgovini, obisk druge ali tretje pa še vzame dragocen dodatni čas. A ljudje smo si različni in še vedno je kar nekaj takih, ki imajo raje ogled v živo, ki potrebujejo stik s prodajalcem ali pa preprosto ne zaupajo nakupovanju prek spleta, zlasti zaradi strahu pred krajo podatkov.
Samo desetina nakupov v tujini
Vseeno je okrog dve tretjini Slovencev v zadnjem letu opravilo vsaj en nakup prek spleta. Pri tem se, kot navaja raziskava Valicona, kupci delijo v tri tipične skupine. V prvo sodijo tisti, ki skrbno premislijo vsak svoj nakup in se hkrati trudijo racionalizirati izdatke za stvari, kot so obiski restavracij ali nakupi za dom. Takih je približno polovica potrošnikov na spletu. Dobrih 20 odstotkov je takih, ki so izrazito cenovno občutljivi in zato pri vsakem nakupu natančno pretehtajo svoje možnosti. "Na drugi strani pa je tretjina (33 %) tako imenovanih brezskrbnih potrošnikov, ki iščejo premium izdelke in storitve - brez zadržkov," pravijo pri Valiconu.
Zanimivo je, da Slovenci še vedno večino stvari nakupujemo doma, torej denar od spletnih nakupov ostaja v Sloveniji. V lanskem letu je samo desetina, natančneje 11 odstotkov vrednosti nakupov šlo v tujino. Res pa je, opozarjajo v Valiconu, da navkljub podatku, ki je precej stabilen in se ne spreminja dosti že vrsto let, v zadnjem času opažajo določene kazalnike, ki bi lahko v prihodnje trend kupovanja v tujini obrnili navzgor.
Kategorije nakupov
34 % Moda
21 % Elektronika
20 % Dom in Vrt
10 % Lepota in zdravje
10 % Šport
3 % Hrana in pijača
Brezplačna dostava je mamljiva
Tudi znesek, ki ga kupci porabijo za nakup doma, je višji od tistega v tujini, čeprav je tu razlika (pričakovano) precej manjša kot pri odstotku nakupa. Slovenski spletni kupci so lani za nakupe v slovenskih spletnih trgovinah potrošili 95 evrov mesečno, vrednost nakupov izven naših meja pa je znesla 78 evrov. Pri tem pa je bil v raziskavi ugotovljen zanimiv podatek, da je skoraj polovica uporabnikov (47 %) takih, ki bo povečala vrednost nakupa oziroma svoje košarice do 15 evrov, če bo s tem pridobila možnost brezplačne dostave. Slednja je zelo pomemben faktor nakupa, saj so prav njeni stroški razlog, da ogromno nakupov ni opravljenih do konca. Kar 70 % uporabnikov pusti nakupovalno košarico "v trgovini", torej zapusti nakup pred zaključkom.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
65 % nakupov s karticami
Tisti, ki nakup opravijo do konca, se vse pogosteje odločajo za brezgotovinsko poslovanje. Okrog 65 odstotkov nakupov se opravi s plačilnimi karticami, med tistimi, ki še vedno raje plačujejo po povzetju z denarjem, prevladuje starejša populacija. Če se je pred leti spletno kupovalo prek računalnikov, so zdaj telefoni tisti, ki so prevzeli primat. Ne gre več samo za brskanje in iskanje izdelkov ter potem zaključek nakupa prek računalnika, pač pa se celoten nakup opravi "s prstom na ekranu".
47 % uporabnikov bo povečalo vrednost košarice za do 15€, če so s tem deležni brezplačne dostave.
Moda še kar kraljuje
In kaj se največ kupuje prek spleta? Še vedno so s 34 odstotki vseh opravljenih nakupov najbolj priljubljena kategorija oblačila in obutev, torej moda, ki je na prvem mestu nakupov od leta 2020, ko je tam nasledila elektroniko. Slednja je od takrat na drugem mestu, lani je dosegla 21 %, tik za njo so izdelki za dom in vrt z 20-odstotnim deležem. Na četrtem mesta sta družno kategoriji lepota in zdravje ter (vzpenjajoči se) šport s po 10 % nakupov, šestodstotni pa je delež hrane in pijače.
Generacija X ohranja primat
Če mislite, da so najpogostejši kupci na spletu mladi ali zelo mladi, se motite. Še vedno ima s 37-odstotnim deležem primat srednja generacija, oziroma generacija X (rojeni med letoma 1965 in 1980). Sledi ji generacija Y oziroma milenijci (rojeni med letoma 1981 in 1995), na tretjem mestu pa je generacija Z (rojeni med letoma 1995 in 2012). Pričakovano so na dnu starejši, tako imenovana Baby boom generacija, rojeni pred letom 1959, ki spletno nakupovanje še vedno dojemajo bolj kot dopolnilno možnost.
