Število zaposlenih, ki so neposredno povezani s kulturo, je po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (SURS) za leto 2022 v celotni kulturi znašalo 42.427 oseb, v temeljni kulturi pa 24.242.
V primerjavi z letom 2019 se je število nekoliko povečalo, delež glede na zaposlenost v državi pa se tako rekoč ni spremenil in je znašal 3,9 odstotka v celotni kulturi in 2,2 odstotka v temeljni kulturi, kažejo podatki SURS.
V statističnem raziskovanju kulturo namreč delijo na celotno (kultura v širšem smislu, poleg temeljne zajema še štiri področja) in temeljno (ta obsega pet kulturnih področij: kulturno in naravno dediščino, uprizoritveno umetnost, vizualna umetnost, knijga in periodika in avdiovizualna dejavnost).
Prispevek kulture gospodarstvu
K bruto dodani vrednosti celotnega gospodarstva je temeljna kultura leta 2022 prispevala 780,8 milijona evrov oz. 1,6 odstotka (enak delež kot leta 2019).
Prispevek temeljne kulture k bruto domačemu proizvodu (BDP) pa je znašal 927,3 milijona evrov ali 1,6 odstotka BDP (leta 2019 je bil delež 1,7-odstoten).
Celotna kultura je leta 2022 k bruto dodani vrednosti gospodarstva prispevala 1.424 milijonov evrov ali 2,9 odstotka (2019: 2,8 odstotka).
Bruto domači proizvod, ki ga lahko pripišemo celotni kulturi, pa je leta 2022 znašal 1.603,3 milijona evrov ali 2,8 odstotka BDP (enako kot v 2019).
Zaposlenost v kulturi
Podrobnejši pregled o zaposlenih v dvajsetih značilnih kulturnih poklicih pokaže, da je konec leta 2023 enega izmed njih opravljalo skupno 16.372 oseb, toliko jih je bilo namreč vpisanih v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. Od tega je bilo 62,2 odstotka zaposlenih in 37,8 odstotka samozaposlenih.
Gospodarstvo
Veliko priznanje – JYSK Slovenija je tudi letos prejel priznanje Top employer 2025
Med poklici, ki zagotavljajo varnejši zaposlitveni status, bibliotekarji in knjižnični uradniki predstavljajo kar 99,5 odstotka zaposlenih, strokovnjaki v muzejih in galerijah pa le 1,1 odstotek.
Med bolj prekarnimi poklici, z velikim številom samozaposlenih, pa umetniški ustvarjalci (npr. artisti, imitatorji, komiki, pravljičarji, stand-up komedijanti) predstavljajo le 15,2 odstotka zaposlenih, vizualni umetniki 22,8 odstotka zaposlenih in pisatelji 28,0 odstotka zaposlenih, saj so bili preostali samozaposleni.
Kulturna vključenost prebivalstva
Po zadnjih podatkih za leto 2022 se je tretjina vprašanih oseb (33 odstotkov) udeležila vsaj ene kulturne prireditve, med temi so bili najbolj priljubljeni koncerti, sledile so gledališke predstave.
Kino je vsaj enkrat obiskalo 22 odstotkov oseb, v največjem deležu mladi v starostni skupini 16–24 let (47 odstotkov), v najmanjšem deležu pa starejši od 65 let (5 odstotkov).
Kje je Slovenija v primerjavi z EU?
Leta 2022 se je v večini držav EU – in sicer v 15 od 26 (podatki za Nemčijo niso na voljo) – več kot polovica prebivalcev, starih 16 let ali več, udeležila kulturne prireditve oz. dejavnosti. Slovenija se je s 56,6 odstotka uvrstila na 11. mesto.
Najvišji deleži so bili v zahodnoevropskih in nordijskih članicah, in sicer 77,7 odstotka v Luksemburgu ter 77,3 odstotka na Danskem, sledile so Nizozemska, Finska, Švedska, Irska in Estonija (v vseh petih najmanj 60 odstotkov). Na drugem koncu lestvice je manj kot četrtina odraslega prebivalstva v Romuniji (22,2 odstotka) in Bolgariji (19,7 odstotka) poročala, da se je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih udeležila najmanj ene izmed naštetih kulturnih dejavnosti.
