Vlada je danes na 138. seji med drugim potrdila predlog novele zakona o zdravilih ter predloga zakona o medicinskih pripomočkih in zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Slednji skrajšuje postopke ter zmanjšuje administrativne ovire za lažje zaposlovanje zdravstvenih delavcev, ki so izobrazbo ali kvalifikacijo pridobili v tujini.
Enotna vstopna točka, vsi dokumenti bodo zbrani na enem mestu
Slovenija je ena od držav, ki se sooča s pomanjkanjem kadra, je na novinarski konferenci uvodoma dejala ministrica Valentina Prevolnik Rupel in dodala, da novi zakon prinaša ukrepe, ki bodo tujim zdravnikom in zdravstvenim delavcem omogočili lažji vstop na trg dela. Predlog novele zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij bo čas trajanja postopka po njenih navedbah skrajšal z devetih mesecev na predvidoma tri mesece, "Poenostavljamo postopke za priznanje tujih kvalifikacij, kar na eni strani zmanjšuje čas obravnave in znižuje stroške za kandidate."
Kot je dejala, se bodo s sprejemom zakona znižali tudi stroški za kandidate. Izognili se bodo dvojnim taksam, zanje pa bo po njenih besedah tudi veliko manj administracije, kot je je bilo do zdaj. Spremembe se obetajo tudi na področju znanja slovenščine. Slovenski jezik se bo preverjal ob prijavi na strokovni izpit, ne že v začetni fazi postopka. Uvaja se obdobje usposabljanja pri ponudniku dela, kjer bo kandidat lahko spoznal delo in se prav tako naučil slovenskega jezika. Ob tem v predlogu zakona ohranjajo trenutno določbo, po kateri ministrstvo za zdravje krije stroške tečaja slovenskega jezika v višini 300 evrov.
Namesto komisije, ki jo je bilo, kot pravi ministrica, pogosto težko sestaviti, bo po novem imenovan izvedenec, ki bo preverjal strokovnost, znanje in kakovost kandidatov, da bodo v slovenski zdravstveni sistem vstopali ustrezno usposobljeni kandidati.
Ministrica poudarja, da bodo kljub poenostavitvam postopkov v slovenski zdravstveni sistem še naprej vstopali samo ustrezno usposobljeni strokovnjaki.
Na vprašanje, kakšno bo plačilo v prehodnem obdobju, postopku poklicne kvalifikacije, ki bo po novem trajala šest mesecev je odvrnila, da bodo plačani v skladu z delovnim mestom.
Na vprašanje, koliko kandidatov pričakujejo, da se bo odzvalo, je dejala, da je bilo v letu 2024 123 zdravnikov in zobozdravnikov ter 136 ostalih poklicev v zdravstvu. Za naprej pa, kot pravi ministrica, ne morejo predvideti, koliko kandidatov se bo odločilo za poklicno kvalifikacijo pri nas. Dejala je, da jih nekaj na to že čaka.
Predlog novele zakona o zdravilih
Predlog novele zakona o zdravilih usklajuje zakonodajo s pravom Evropske unije, med drugim zagotavlja podlago za financiranje in preskrbo z zdravili v izjemnih razmerah in ureja področje uradnih kontrol kakovosti učinkovin z namenom varovanja javnega zdravja. Dodatno dopolnjuje določila z namenom boljšega obvladovanja tveganj pomanjkanja zdravil ter natančneje določa uporabo nerutinsko pripravljenega zdravila za napredno zdravljenje.
"Želimo zagotoviti, da so na trgu le zdravila, ki izpolnjujejo stroge standarde varnosti, učinkovitosti in kakovosti, poleg tega pa tudi sistemsko urejamo financiranje in dostop do zdravil v primeru izjemnih razmer, izrednih in naravnih nesrečah, izredne razmere v javnem zdravju, resne grožnje za zdravje ali čezmejne zdravstvene grožnje," je pojasnila ministrica.
Novela prinaša tudi ukrepe za obvladovanje tveganja pomanjkanja zdravil, na način, da vsem v dobavni verigi nalaga obveznosti obveščanja o podatkih o dobavi, zalogah in izdaji zdravil.
Predlog zakona o medicinskih pripomočkih
S predlogom zakona o medicinskih pripomočkih pa krepijo zagotavljanje varnih in učinkovitih medicinskih pripomočkov. Osnovno ureditev sicer predstavlja EU zakonodaja, z zakonom pa bodo podrobneje opredelili deležnike pri preskrbi, njihove naloge pri zagotavljanju medicinskih pripomočkov pacientom in nadzor nad področjem. Ureditev področja bo prispevala tudi k boljši informiranosti pacientov o medicinskih pripomočkih, ki jih uporabljajo, je pojasnila ministrica.
Kot je poudarila ministrica, želijo z njim zagotoviti, da se pacientom vgrajuje samo kakovostne, varne, učinkovite medicinske pripomočke, ki so skladni z zakonodajo. Pri čemer je omenila afere na Hrvaškem in v Združenem kraljestvu, saj so nekateri prejeli kolke in prsne vsadke, ki niso bili ustrezne kakovosti in je prišlo do negativnih učinkov na zdravje oziroma zastrupitev. Pacient bo imel, kot pravi ministrica, po novem nadzor nad tem, kaj mu je vgrajeno. Zakon namreč predvideva informacijski sistem, kjer bo za vsak medicinski pripomoček sledljiv.
Vse tri predloge je pretekli teden obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet.
