Tradicija božičnega drevesa ali božične jelke je znana po vsem svetu. A kje je ta tradicija nastala? Prvi zametki so nastali seveda v predkrščanskem času, ko so naši daljni predniki zeleno barvo vejic razumeli kot simbol življenja, s tem pa naj bi odganjale zle duhove. Postavljanje okraskov na drevo pa je imelo neke vrste žrtveni pomen in so mu pripisovali magične lastnosti, povezane s privabljanjem obilice letine za naslednje leto.
Zelo stara tradicija
Prve omembe okrašene božične jelke segajo v leto 1570 v Nemčiji, za nastanek božičnega drevesa, ki je nastalo kot posledica ločitve od večinskega krščanstva, so bili prvotno zaslužni protestanti in luterani. Okrasitev je bila sprva seveda zelo skromna, so pa proti koncu 19. stoletja v ZDA že začeli nameščati električno lučke in to je takrat navdušilo sprva Američane, s časom pa tudi Evropejce. V začetku 20. stoletja pa so se pojavili okraski, tudi iz pihanega stekla, v različnih oblikah.
V zadnjem času so zelo pogoste plastične jelke, ki delijo okus prebivalcev, eni jih zagovarjajo, da na ta način ščitimo drevesa pred posekov, drugi spet trdijo, da so odvzele božiču ves čar.
A kdor stavi na tradicionalno posekano jelko, ima danes vseeno pestro izbiro, pri tem pa se je potrebno zavedati, da je posek na črno v gozdu kazniv.
Zakon o gozdovih namreč pravi, da »V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda«, prevoz in prodaja okrasnih dreves pa sta dovoljena le, če je okrasno drevo opremljeno s plombo, iz katere sta razvidni izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Plombe izdaja zavod za gozdove.
Plomba je obvezna
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Najpogosteje se kot okrasno drevo uporabi smreka, redkeje jelka in bor. Jelko je za okrasne namene dovoljeno pridobivati iz gozda le tam, kjer se jelka dobro pomlajuje. Lastnik gozda lahko na zavodu za gozdove pridobi odločbo za pridobivanje okrasnih drevesc z usmeritvami kot sta količina in struktura dreves za sečnjo. Hkrati s tem prejme še nalepke oziroma plombo, iz katere sta razvidna gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Plomba je nujna v primeru prevoza in prodaje drevesc. Lastnik brezplačno prejme do 25 nalepk.
Globa za prevoz ali prodajo okrasnega drevesa brez plomb ali če posameznik v gozdu pogozduje negozdna zemljišča po zakonu znaša od 800 do 20.000 evrov, a to velja za pravne osebe ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali je podjetnik. A tudi fizična oseba je ne bo odnesla brez kazni, za njih velja globa od 200 do 400 evrov pa pojasnjujejo na inšpektoratu za kmetijstvo gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Sicer na inšpektoratu dodajajo, da pri nas ne zaznavajo veliko in tudi ne prekomernega poseka na črno: »V zadnjih letih na tem področju redko zaznavamo kršitve. Te kršitve ne moremo natančno geografsko opredeliti. In še enkrat poudarjamo, brez plombe ni dovoljeno prodajati teh dreves. Letos so te plombe modre barve.«
Pazljivo s tujerodnimi drevesi
Običajno taka okrasna drevesca prodajajo pred nakupovalnimi središči, na tržnicah ali v specializiranih trgovinah, zavod za gozdove pa praviloma lastniku gozda z upravno odločbo določi pogoje in usmeritve za pridobivanje okrasnih drevesc. Torej kdaj in koliko sekati, da pri tem ne nastane v gozdu škoda. Ponekod obstajajo posebni nasadi, kjer gojijo drevesca, namenjena za posek za božični čas.
Velik problem pa postajajo naravna drevesca, ki izvirajo iz drugih držav. Ta namreč lahko s sabo prinesejo bolezni in škodljivce, zato predstavljajo veliko potencialno nevarnost za naša domorodna drevesa. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je v nasadih božičnih drevesc v Severni Evropi že razširjena invazivna tujerodna gliva. »Drevesa iz uvoza, drevesa v lončkih in okrasna drevesa, ki niso domača v slovenskih gozdovih, so lahko v prodaji brez nalepk, vendar morajo prodajalci dreves pri sebi imeti dokument, ki dokazuje izvor dreves. V primeru nakupa v tujini pridelanih dreves, kot so kavkaške in srebrne jelke, moramo po praznikih drevesa ustrezno odložiti v zabojnike za biološke odpadke ali jih skuriti v pečeh. V primeru, da imamo okrasno drevesce posajeno v loncu, le-tega ni dovoljeno saditi v gozd,« opozarja naravovarstvena nadzornica Mojca Podletnik.
Zatorej previdno s tujerodnimi drevesi, ki so na prvi pogled lahko zelo lepa in »naravna«, na drugi strani pa lahko naredijo na v naših gozdovih veliko škode.
Paše eno opozorilo pri okraševanju naravnih dreves: drevesca se s časom posušijo, z njih hitro odpadajo iglice, zato pa so tudi toliko bolj vnetljiva. Odprt ogenj, nekateri jih radi krasijo kar s svečami, ni pametna rešitev. Razen, če ne želite imeti obiska gasilcev doma ravno med prazniki.
