Zgodba okoli tako imenovanega Baragovega semenišča in njegove obnove se vleče že dalj časa. Stavba, ki jo je že leta 1936 oziroma 1937 zasnoval Jože Plečnik, je nastala na območju pri cerkvi sv. Krištofa, ki je stala ob sedanji Dunajski cesti na kraju, kjer je danes Gospodarsko razstavišče. Plečnik pa je med drugim predvideval tudi postavitev Hrama slave, sakralnega objekta, ki bi primerno zaznamoval poslednje počivališče znanih Slovencev. Deloma je tej svoji ideji zadostil z ureditvijo Navja, ki ga je potisnil na skrajni desni (vzhodni) rob zemljišča.
A stavba dejansko nikoli ni bila v celoti izdelana po njegovih zamislih, najprej je njeno gradnjo prekinila druga svetovna vojna, po vojni pa ni bilo veliko posluha za dokončanje stavbe, ki jo je Plečnik oblikoval po zgledu rimskega Koloseja. Še več, zgradili so le polovico objekta, v njem pa sta nato zaživela Pionirski dom in Festivalna dvorana, pa Slovensko mladinsko gledališče ter tudi študentski dom.
50 milijonov evrov naj bi bila vredna naložba v dograditev ureditev celotnega kompleksa
Študenti sob ne dajo
In prav pri študentih sta se prenova in dograditev najbolj zapletli. Občina Ljubljana ima tam seveda svoje načrte, med njimi pa v prvotnem načrtu ni bilo več študentskih sob, kar je na noge dvignilo dosedanje prebivalce pa tudi državo. V južnem delu stavbe je namreč študentski dom, ki ga od leta 1968 upravlja javni zavod Študentski domovi v Ljubljani, s kapaciteto 206 postelj.
Po prenovi bi bilo teh toliko manj, tega pa si država – ob vsem pomanjkanju študentskih postelj in ponekod prav smešno visokih cenah – noče in ne more privoščiti. Zato so našli nekakšno salomonsko rešitev, pri čemer je glavni »zmagovalec« vseeno ostala občina Ljubljana: država od njih odkupi sobe in jih sama obnovi, stavba pa ostane v rokah občine in ta z njo upravlja po svojih načrtih.
Tako bodo na MOL za omenjeni posel predvidoma dali zeleno luč, za državo bo sobe odkupilo ministrstvo za visoko šolstvo. Že do zdaj je Študentski dom Ljubljana najemal sobe od MOL, a po novem ne bo več tako. Za odkup so v državi namenili 3,7 milijona evrov brez DDV. »Namen odkupa je ohraniti okoli 200 študentskih postelj v Baragovem semenišču in v prihodnjem letu izvesti nujna investicijsko-vzdrževalna dela za zagotavljanje nemotene uporabe študentskih postelj tudi po 1. oktobru 2025,« so sporočili z ministrstva.
Obsežna gradbena dela na stavbi in v okolici
V naslednjem letu je torej predvidena le nujna obnova toplotne postaje in ogrevalnih naprav, čeprav stavba in sobe nujno potrebujejo obnovo in korenito posodobitev.
Obnova sob naj bi potekala hkrati z rekonstrukcijo in dozidavo Baragovega semenišča, a pod pogojem, da bodo na voljo zadostna finančna sredstva.
Občina Ljubljana pa ima s to stavbo in njeno okolico smele načrte. Naložba v semenišče je namreč vredna 34,3 milijona evrov, arhitekti pa za celotno ureditev področja predvidevajo skoraj 50 milijonov brez DDV.
Oblika stavbe naj bi bila namreč že določena; kot osnovo so seveda vzeli Plečnikove nikoli dokončane načrte, semenišče naj bi zdaj končno postalo »okrogle« oblike. Na natečaj je prišlo devet predlogov, pri zmagovalni rešitvi pa so ob oboku »prislonili« podolgovato severno krilo pročelja.
V stavbi bo potem najti tudi kavarno, ozelenjen atrij in garažo, prek katere bo mogoče neposredno dostopati do različnih delov stavbe. Pionirski dom bo dobil nove prostore v dveh etažah, pred vhodom v gledališče pa je med drugim predviden nov trg. Tudi Pionirski dom bo dobil dodatne prostore, okolico pa bodo korenito spremenili, namenjena bo hotelski in pretežno stanovanjski dejavnosti.
