A zgodbe, povezane z Muro, živijo naprej. Poleg ljudi, ki se tovarne zelo dobro spomnijo, ker so bili tam zaposleni ali so poznali koga, ki je bil tam zaposlen, ali so zgolj nosili Murina oblačila, ostaja še številno gradivo, ki pomaga ohranjati ta simbol pokrajine. K temu želi s stranjo Mura Arhiv, ki je bila vzpostavljena letos, prispevati tudi Gorenjec Dorjan Zorman – z lastnim raziskovanjem, predvsem pa s pomočjo sledilcev, ki so kakor koli povezani s tovarno Mura.
Spoznati veličino
Od 1. aprila letos na družbenem omrežju facebook deluje profil Mura Arhiv, ki je neodvisna pobuda, namenjena ohranjanju spomina na tovarno Mura in njeno dediščino. Dorjan Zorman iz Kranja, ki stoji za profilom in ga upravlja, je že kot gimnazijec ljubiteljsko spremljal modni svet. Ogledoval si je posnetke revij predvsem iz spoštovanja do avtorskega dela in sposobnosti narediti nekaj lepega, drznega, posebnega. »Prav zaradi želje naučiti se, kako ti izdelki nastajajo, sem se kasneje, ko sem bil že študent, tri leta udeleževal tečajev šivanja in krojenja. Z več znanja sem znal še bolj ceniti izbiro kakovostnih materialov, dovršene kroje in brezhibno izvedbo,« pove.
Med iskanjem podatkov o tem, kako je tovarna Mura delovala in kaj vse so tamkajšnji zaposleni izdelovali, se mu je zazdelo to nekaj tako izjemnega in vrednega, da je svoja opažanja o tem z vsem spoštovanjem do njihovega dela začel tudi objavljati. »Želim, da bi delo Murinih zaposlenih ponovno dobilo svojo vrednost in da bi vsi Slovenci spoznali nekdanjo veličino tovarne Mura.«
Med sistematičnim raziskovanjem tovarne Mura je takoj naletel na zanimive informacije, med prvimi ga je navdušila fotografija velike gruče čakajočih pred napisom Mura – razprodaja srajc, ki je nastala leta 1963. Kmalu je prek strani na družbenem omrežju vzpostavil stik z različnimi ljudmi, predvsem vesel je bil, da so se začeli oglašati nekdanji delavci Mure – od šivilj do glavnih oblikovalcev in vodstvenega kadra v menedžmentu podjetja, ustvarjalcev oglaševalskega materiala in katalogov, kakor tudi drugi ljudje, ki so Muro cenili in je bila del njihove zgodbe.
Prelomno leto 1961
Tovarna moške in ženske konfekcije v Murski Soboti je dobila ime po reki Muri, kot mesto, v katerem je. Ime je staro dobrih 65 let, podjetje, ki ga nosi, pa je starejše in ima začetke v soboški trgovini Janeza Cvetiča. Tam, kjer je njegova žena Irma, šivilja, šivala perilo za prodajo. Leta 1925 je s štirimi pomočnicami na štirih strojih na nožni pogon začela izdelovati moško perilo, najprej za prodajo v lastni trgovini, nato še za druge trgovce v mestu. Elektrifikacija in nakup novih čeških strojev leta 1926 sta omogočila nagel razvoj obrata, ki je v desetih letih postal največja tovarna te vrste v tedanji Dravski banovini, zaposloval je do 150 delavk in se uradno imenoval Janez Cvetič – industrija perila Murska Sobota.
Tako piše na uvodnih straneh publikacije Mura – odprto: ustvarjalni svet soboške modne konfekcije avtoric Metke Fujs in Zdenke Ščančar, ki sta jo napisali ob istoimenski priložnostni razstavi leta 2012, ki je prinesla vpogled v takrat 40 let modnega oblikovanja v tekstilni industriji Mure, pregled njenih blagovnih znamk in načina oglaševanja sezonskih kolekcij.
Nadalje lahko preberemo, da je Cvetičev poslovni uspeh spodbudil Ludvika Šiftarja k odkupu opreme iz stečajne mase tovarne perila Landaiss iz Zagreba, nakar je ta leta 1932 v Murski Soboti zagnal še eno tovarno konfekcijskega perila, imenovano Ludvik Šiftar – tvornica perila Murska Sobota. Iz obeh tovarn je leta 1947 z uradno nacionalizacijo nastalo novo podjetje, Tovarna oblačil in perila Mura Murska Sobota. Prelomno za nekdanjo tovarno perila je bilo leto 1961, ko je bil zgrajen nov obrat moških oblačil v mestni industrijski coni ob Panonski ulici na Plesah.
Še vedno izjemna
Ustvarjalec profila Mura Arhiv se je nad tekstilno tovarno Mura navdušil, ker je imela znanje oblikovanja in proizvodnje oblačil, ki ga pogosto občudujemo predvsem pri tujih znamkah. »Navsezadnje je sodelovala tudi z znamkami Hugo Boss, Dries van Noten, Saint Laurent. Pa ne samo šivala, v tovarni so po skicah tudi izdelali kroje in izbrali pravilno blago, pri nekaterih največjih prodajalcih blaga so imeli celo ekskluzivno pravico nakupa. V 80. letih so že uporabljali kitajsko svilo, kar je bila za jugoslovanske razmere redkost,« navdušeno razlaga Zorman.
Sam s tovarno Mura ni povezan, zaradi svoje mladosti se je niti ne spomni, saj je bil, kot pravi, star komaj deset let, ko je tovarna šla v stečaj. Ta se je začel 2. oktobra 2009, uradno pa se je za nekoč paradno podjetje v regiji končal februarja lani. »Moj edini neposredni stik z Muro, poleg seveda raziskovanja, sem tako imel prek Murinih oblačil v mamini omari.«
Oblačila Mure so v primerjavi z večino sedanjih modnih izdelkov še vedno izjemna in velikokrat povsem druge kategorije. Zorman si želi, da bi jih ljudje ponovno začeli ceniti in da bi bila kdaj vzpostavljena tako imenovana vintage trgovina s samo Murinimi oblačili. Sam ima poleg nekaterih običajnih kosov, kot so plašči in suknjiči, še nekaj drugih predmetov, ki jih lahko prištevamo v arhivski material.
Tako je na primer v vintage trgovini Divas Vintage kupil Murine moške spodnjice iz 50. let prejšnjega stoletja, ima tudi katalog kolekcije pomlad -poletje 1973, ki ga je naročil iz Srbije, na zadnji dražbi je kupil odlično ohranjen reklamni plakat, za katerega ugiba, da je iz 60. let. »Ravno sedaj sem naročil tudi račun Šiftarjeve tovarne oziroma predhodnice Mure, ki je bil leta 1936 izdan gospe iz Splita.«
173 arhivskih škatel gradiva
Nekaj predmetov, ki so bili na ogled na že omenjeni razstavi Mura odprto iz leta 2012, hrani tudi Pomurski muzej Murska Sobota, ki je nekaj gradiva takrat dobil podarjenega ali pa ga je imel izposojenega, pretežni del je bil iz arhiva dolgoletne Murine modne oblikovalke Zdenke Ščančar. Prav tako imajo v muzeju nekaj vrečk, obešalnikov, kravat, kar jim je bilo podarjeno. Del fonda tovarne Mura pa hranijo v Pokrajinskem arhivu Maribor (PAM), gradivo je iz časovnega obdobja 1946–2013. Od odprtja enote PAM za Prekmurje se vsi fondi, ki se navezujejo na Prekmurje, hranijo v prostorih arhiva v Cvetkovi ulici v Murski Soboti.
Arhiv je po besedah arhivistke Sindi Časar s svojimi kadri in materialom pomagal podjetju pri pripravi in predaji gradiva. »Šlo je za tri prevzeme gradiva v letih 2014 in 2016. Za zdaj nismo prejeli nobenega gradiva posameznikov, bi ga pa bili zelo veseli,« pove Časarjeva. Gradivo fonda Mura, proizvodnja oblačil Murska Sobota, je shranjeno v 173 arhivskih škatlah, vezanih na podjetje, gre za pisno gradivo, fotografsko in filmsko gradivo ter drugo grafično gradivo.
V prvi vrsti gre za ohranjene zapisnike, pravilnike in pravila, poslovna poročila, ohranjene kataloge, fototeko, dokumente, vezane na organizacijo in vodenje podjetja, ohranjena glasila, letne bilance in račune ter drugo zanimivo gradivo. »Poleg tega fonda hranimo gradbeno dokumentacijo in načrte o gradnji tovarne v industrijski coni, ki se je izvajala po časovnih etapah.«
Razstava bo, muzeja še ne
Gradiva je torej več kot dovolj, da bi lahko vzpostavili tudi muzej o tovarni Mura. O tem so že pred leti razmišljali v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Kot je povedala Metka Fujs, nekdanja direktorica muzeja, so Mestni občini Murska Sobota ob načrtovanju razvoja mestnega središča predlagali, da bi v Slovenski ulici, v prostorih, kjer je sedaj zavarovalnica, vzpostavili muzej. »Tja bi lahko prenesli razstavo iz leta 2012 in dodali kakšne druge predmete. Izložbe so namreč velike, ljudje bi si lahko to ogledovali tudi z ulice. Iskali smo takšne rešitve, da bi zadostili vsem potrebam, hkrati pa ne bi zaposlovali novih oseb, saj bi lahko bilo vodenje po muzeju po vnaprej dogovorjenih terminih.«
Za zdaj tako ostaja ideja o muzeju Mure le v glavah, bi pa, če bi se tega lotili v Pomurskem muzeju, zajeli vse vidike tovarne – poleg mode in zaposlovanja številnih še vzpostavljanje izobraževalnih programov, vlaganje v dodatne kapacitete, gradnjo stanovanj, razvoj avtobusnega prometa. »Ukvarjali bi se torej s tem, kaj takšna tovarna v nekem prostoru pomeni in kako je čas takšnih tovarn minil,« pravi Fujsova.
Če muzeja (še) ne bo, pa se Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja na stoletnico obstoja tekstilne tovarne. Tako pripravljajo arhivski koledar, posvečen ravno tovarni Mura. Izšel bo konec tega leta, sestavljajo pa ga fotografije in drug material iz njihove zbirke, arhiv bo izdal tudi nekaj razglednic na to temo. »Za drugo polovico leta 2025 načrtujemo v enoti za Prekmurje postavitev razstave ob 100-letnici tovarne, ki bo temeljila predvsem na gradivu iz naše zbirke. Seveda smo se za oblikovanje že povezali s Pomurskim muzejem. Poleg razstave pripravljamo tudi strokovno konferenco z različnimi poznavalci in predavatelji s tega področja,« je razkrila Sindi Časar.
Stran gradi s sledilci
Do razstave, ki bo luč sveta ugledala prihodnje leto, bomo lahko še naprej spremljali stran Mura Arhiv, kjer njen avtor objavlja številne zanimive zgodbe. Material za objavo pridobiva s spleta, iz arhivov marketinških agencij, publikacij o Muri, različnih revij, kar se tiče dokumentarnega gradiva, pa so najbolj reprezentativni modni katalogi in posnetki modnih revij Murinih blagovnih znamk, saj prikazujejo končne izdelke in kolekcije.
»Pomembne in po mojem mnenju najvrednejše informacije in fotografije pa dobim iz osebnih arhivov mojih sledilcev. Trudim se prikazati tudi delo šivilj, krojačev in vseh drugih, ki imajo velike zasluge za uspeh, niso pa omenjeni v dostopnih virih,« poudari Zorman.
Med drugim je izbrskal Murin reklamni oglas s Sevničanko Melanijo Knavs oziroma sedaj Melanio Trump, prvo damo Združenih držav Amerike. Našel ga je z raziskovanjem na spletu, že leta 2016 so ga omenjali nekateri ameriški mediji, kar mu je dalo namig za nadaljnje iskanje.
Zorman, ki sodi v mlajšo generacijo in se tako kot mnogi med nami ne more spomniti največjih uspehov tovarne Mura, si je kljub vsemu o njej ustvaril posebno mnenje. Kot pravi, je ustvarjalcem v Muri z lastnim znanjem in pridnim delom uspelo prodreti na svetovni trg in postati prepoznaven. Ni jih ustavljala majhnost in močna tuja konkurenca, na kar lahko po vseh teh letih gledamo z globokim spoštovanjem in ponosom.
»Sedanji časi so v marsičem drugačni, pa vendar se ob zavedanju takratnega Murinega uspeha poraja vprašanje, ali res ne bi bili sposobni nečesa podobnega narediti tudi danes,« se sprašuje Dorjan Zorman. Dodal je še, da noče vzbujati občutka, da za stranjo Mura Arhiv stoji sam. Skupnost namreč gradi z vsemi sledilci, ki s svojimi komentarji in zasebnimi sporočili pripomorejo k njeni rasti, prepoznavnosti, zanimivosti.
