Jasno je, da Teš posluje nerentabilno in da z letom 2025 ne bo več dovoljen sedanji način financiranja, ko Holding Slovenske elektrarne (HSE), v skupini katerega sta Teš in Premogovnik Velenje, Tešu krije razliko med (nižjo) prodajno in (višjo) proizvodno ceno elektrike.
Minister Kumer je najprej pojasnil, da želi vlada s tem začasnim zakonom »preprečiti najslabši možen scenarij, ki bi v hudo stisko pahnil zaposlene v premogovniku Velenju, termoelektrarni Šoštanj in njihove družine ter prebivalce Šaleške doline.« S tem zakonom želijo zagotoviti njihovo socialno varnost, zaščititi delovna mesta in ohraniti pogoje za dostojno življenje ljudi. Alternativa temu bi bil po Kumrovih besedah le stečaj Teša.
Finančni minister Klemen Boštjančič je Kumra dopolnil, da se je zakonski predlog pripravljalo na podlagi predpostavke Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Slovenskega državnega holdinga (SDH), da je alternativa sprejemu zakona zgolj stečaj Teša in Premogovnika z začetkom 2025, kar bi izjemno negativno vplivalo na življenje v dolini in državni proračun. "Tega država ne more dopustiti," je zatrdil Boštjančič.
Daljinska toplota za 35.000 prebivalcev
Predlog zakona, ki nadomešča osnutek zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, ki je bil v javni obravnavi, po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo predvideva, da bo Teš izvajala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj, kar zajema okoli 35.000 odjemalcev. Družbi Teš in Premogovnik Velenje bosta prešli s Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v upravljanje Slovenskega državnega holdinga (HSE), bosta pa v 100-odstotni lasti države.
Država bo doplačala 324 milijona evrov
Razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe bo krila država z nadomestilom, ki bo v omenjenem obdobju znašal predvidoma 323,9 milijona evrov. Nadomestilo bo država krila iz dividend energetskega stebra družb pod SDH. Ministrstvo ocenjuje, da se bo velika večina nadomestila lahko krila že iz dividend HSE, in zagotavlja, da bo nadomestilo skladno z evropskimi pravili državnih pomoči. Poleg tega bo treba za to obdobje dveh let in štirih mesecev zagotovili še 80 milijonov evrov za odplačilo kredita Evropski investicijski banki (EIB) za gradnjo šestega bloka Teša, kar pa naj bi bilo preneseno na HSE.
Gospodarska javna služba bo sicer financirana iz prihodkov od prodaje toplote - pri čemer bo cena fiksirana na pragu Teša, in sicer na 1. oktober letos, bo pa znesek usklajevan z inflacijo - ter stranskih produktov in morda tudi prodaje sistemskih storitev.
Teš bo proizvajal približno polovico električne energije, kot jo je ob polnem obratovanju
Teš bo predvidoma obratoval z zmanjšano močjo in proizvajal tudi med 40 in 45 odstotki električne energije, kot jo ob polnem obratovanju. Od 70 do 90 odstotkov proizvedene električne energije bo lahko prodal po vnaprej določenem diagramu proizvodnje Borzenu, ostalo po tržnih cenah. Družba bo lahko prodajala tudi ostale stranke produkte, kot so elektrofiltrski pepel, sadra, žlindra.
Poseben režim skrajšan na dve leti in štiri mesece
Obdobje posebnega režima bo s petih let, kolikor je predvideval prvi osnutek, na dve leti in štiri mesece po navedbah ministrstva skrajšano zato, ker ni znano, za kakšen alternativni vir zagotavljanja toplote se bo odločilo Komunalno podjetje Velenje.
Med možnostmi, ki bi se lahko financirale iz sklada za pravični prehod, naj bi bile velike toplotne črpalke v povezavi s plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru ali uporaba lesne biomase za proizvodnjo toplote ali kogeneracijo elektrike in toplote.
