Državni zbor ima zdaj leto dni časa, da odpravi ugotovljeno neskladje v Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Do odprave neskladja se lahko sporne določbe še naprej uporabljajo. Novelo zakona OBMP, po kateri bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, je po poročanju STA državni zbor sprejel v času vlade Janeza Drnovška aprila 2001. Na zahtevo tedanje opozicije pa je junija istega leta potekal zakonodajni referendum, na katerem so volivci zakon zavrnili.
Zahtevo za oceno ustavnosti je oktobra 2020 vložila Levica s podporo drugih parlamentarnih strank. Skupno je šlo za 38 poslank in poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem.
Kot so v izjavi za javnost zapisali v Levici, je že liberalna vlada leta 2001 sprejela novelo zakona zakon, v skladu s katerim bi bile do oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi ženske, ki niso v partnerski zvezi, a je odločitvi takrat »s tako imenovanega 'strokovnega' stališča nasprotoval tudi zdravniški lobi, povezan s politično desnico, z argumentom, 'da v ginekologiji vedno zdravijo par in ne posameznika in da stroka ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije'.« Poudarili so, da slovenska desnica in Rimskokatoliška cerkev s tem pokroviteljstvom »spustili v kulturni boj za ustoličenje patriarhalne družine kot edine oblike družine, ki jo zdravstveni sistem lahko podpira. Rezultat je bila zmaga desnice na referendumu z eno najnižjih volilnih udeležb, katere posledice čuti marsikatera ženska v Sloveniji že 23 let.«
V Levici so prepričani, da bo na podlagi odločitve ustavnega sodišča o neustavnosti ureditve popravljena ena največjih krivic, ki sta jo »desničarska politika in RKC v Sloveniji storili ženskam, ki želijo biti matere«. 23 let čakanja je bilo po njihovem mnenju preveč za odpravo neustavnosti in diskriminacije, pri čemer je marsikatera ženska v tem času »že šla skozi svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive. Ni treba čakati še eno leto, da se odpravijo neustavne odločbe.« Kot je napovedal Vatovec, bodo koalicijskim partnerjem predlagali čim hitrejši sprejem zakonodaje, »ki bo samskim ženskam končno omogočila dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.«
Koalicija za čim prejšnje spremembe
Odločitev ustavnega sodišča so pozdravili tudi v Gibanju Svoboda, kjer so navedli, da se bodo »nemudoma lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev za uresničevanje odločbe in odpravo neustavnih omejitev pri oplojevanju z biomedicinsko pomočjo.«
Da »želja po družini in pravica do starševstva ne sme biti omejena z diskriminatorno zakonodajo,« zato je treba »to odločbo ustavnega sodišča čim prej uveljaviti,« je prepričan tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki je odločbo označil za veliko zmago za enakopravnost.
Na drugi strani je odločitev negativno presenetila opozicijsko NSi. Poslanka Vida Čadonič Špelič je poudarila, da je ustavno sodišče zanemarilo največjo korist otroka, in sicer, da ima otrok oba starša.Dejala je še, da se bo otroke v tem primeru »otroke dalo kupiti.«
Odločitev ustavnega sodišča
Kot izhaja iz odločbe, ustavno sodišče meni, da so izpodbijane določbe v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 55. členom ustave, ker jim prepovedujejo dostop do postopkov OBMP izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu, poroča STA.
Ker zaradi ugotovljene protiustavne pravne praznine razveljavitev zakona ni mogoča, je ustavno sodišče na podlagi sprejelo ugotovitveno odločbo. Zakonodajalcu je naložilo, naj ugotovljeno neskladje v zakonu odpravi v roku enega leta po objavi odločbe.
Da bi se izognili nastanku protiustavne pravne negotovosti, ki bi ohromila odločanje o postopkih OBMP, je ustavno sodišče odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja sporni 5., 6., 8., 12., 22., 23. in 24. člen zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih OBMP še naprej uporabljajo.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo s petimi glasovi proti enemu. Za so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, proti pa Marko Šorli. Sodniki Mežnar, Šugman Stubbs, Accetto in Knez so dali pritrdilna ločena mnenja, Šorli pa delno odklonilno ločeno mnenje.
