Maljevac: Prve odločbe z dolgotrajno oskrbo na domu že izdane
V tem tednu so začeli izdajati odločbe nekaterim vlagateljem prošnje za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu.

V tem tednu so začeli izdajati odločbe nekaterim vlagateljem prošnje za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, ki jo je zakon o dolgotrajni oskrbi predvidel s 1. julijem, je danes povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Če upravičenci ne bodo imeli pripomb k odločbi, bodo lahko z njimi sklenili osebni načrt.
Skupno prispelo 8400 vlog
Vlog za dolgotrajno oskrbo in e-oskrbo je trenutno nekaj čez 4500, od 1. januarja lani, ko se je zakon začel izvajati in kot prvo pravico predvidel oskrbovalca družinskega člana, pa je skupno prispelo 8400 vlog, je minister povedal na današnjem posvetu v organizaciji Foruma festivala za tretje življenjsko obdobje o izzivih in rešitvah pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi.
Največ uporabnikov četrte kategorije
Centri za socialno delo so vloge za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, ki jo je zakon predvidel s 1. julijem, začeli zbirati 1. junija. Potem so se odpravili na teren in začeli ocenjevanje potreb, ki jih imajo vlagatelji. Izdelanih ocen je po ministrovih besedah že več kot tisoč. Največ ocenjenih uporabnikov pade v četrto kategorijo dolgotrajne oskrbe, kjer uporabnikom mesečno pripada 80 ur.
Kadrovska slika
Ministrstvo si po Maljevčevih besedah prizadeva, da bi bilo za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu dovolj kadra. Vendar minister priznava, da problem ni enostaven. Sprejetih je bilo več ukrepov, ki pa niso zadostni, ugotavlja. Kot je dejal, je bil na nekatere ukrepe iz zakona za boljše kadrovske razmere v dolgotrajni oskrbi, sprejetega lani, zelo pozitiven odziv, na nekatere pa manj. Glede na to bo treba pogledati, katere ukrepe bi še okrepili, da bi bila kadrovska slika boljša, je poudaril.
Večjo plačo bi morali dobiti zaposleni v dolgotrajni oskrbi
Direktor Doma Danice Vogrinec Maribor Marko Slavič je pri tem izrazil prepričanje, da je treba spremeniti tokove zaposlovanja. Po njegovi oceni bi morali zaposleni v dolgotrajni oskrbi dobiti večjo plačo kot v dejavnostih, v katere bežijo, denimo v trgovini. Le tako bo mogoč izhod iz zagate, je povedal.

A poleg višine plače so pomembni tudi drugi pogoji, ki bi privabili delovno silo, je dodala predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. Kot primer je omenila zagotavljanje varstva za otroke zaposlenih v času, ko so zaradi dela odsotni. Delajo pa tudi ob nedeljah in praznikih, je opomnila.
Sredstva, zbrana z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, se zbirajo na ločenem računu na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po pojasnilu vodje področja dolgotrajne oskrbe na ZZZS Sande Gavranović Mujanović morajo biti sredstva porabljena strogo namensko. Zaposleni in delodajalci od 1. julija v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi plačujejo en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se