Na področju zdravljenja sladkorne bolezni se dogajajo tektonske spremembe
Sladkorna bolezen poseže v vsakdan bolnikov, a to ne pomeni, da mora v celoti opredeljevati njihova življenja.
Kvečjemu je priložnost, da prilagoditve, ki so zaradi diabetesa nujne, vodijo k bolj zdravemu in polnejšemu načinu življenja.
To je ključno sporočilo Sladke tribune – okrogle mize, ki se je pod geslom »Moja najslajša zmaga« odvila v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije. Na njej so o življenju s sladkorno boleznijo in izzivih zdravega življenja, ki je predpogoj za uspešno obvladovanje sladkorja v krvi, spregovorili bolniki in zdravstveni strokovnjaki.
Aleksej Ivačič Kolar, dijak bežigrajske gimnazije, je izpostavil pomen obvladovanja sladkorne bolezni. »Če rečem, da jo imam pod nadzorom, to pomeni, da mi vsakdanjem življenju ne predstavlja ovire. Da lahko počnem vse, kar želim,« je dejal. Pri tem je po njegovih izkušnjah pomembno sprejeti pomoč, ki so jo pripravljeni nuditi svojci in prijatelji.
Da ga sladkorna bolezen ne omejuje, je poudaril tudi Aljaž Bratkovič, kolesar s sladkorno boleznijo. »Kolesarjenje me bolj definira kot bolezen,« je povedal. Zanj ukvarjanje s športom ne poteka bistveno drugače kot pri ostali populaciji, le priprava nanjo zaradi skrbi za uravnavanje ravni sladkorja zahteva nekoliko več časa. Letos je prekolesaril slabih deset tisoč kilometrov.
Zavedati se je treba, da ima telesna aktivnost pozitivne učinke na vsako telo, pa je spomnil Klemen Dovč, specialist pediater endokrinolog s Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. »Sodobne študije kažejo, da se z redno vadbo izboljša 'vodenje' sladkorne bolezni,« je dejal. Gibanje je po njegovih besedah lahko dolgoročno en izmed načinov zdravljenja oz. lajšanja posledic sladkorne bolezni – seveda ob upoštevanju navodil zdravnika in terapije, ki jo predpiše. »Ko začnemo vaditi, se spremeni dovzetnost za inzulin, raven glukoze lahko pade, zato moramo telesno aktivnost načrtovati,« je pojasnil.
Z razvojem tehnologije se sladkorni bolniki danes sicer enostavneje odločajo za športne aktivnosti. Inzulinska črpalka lahko na podlagi podatkov sama uravnava raven glukoze. Magister kineziologije Jan Bedenk sladkornim bolnikom ob tem svetuje, da spremljajo svoje počutje pred, med in po vadbi in temu prilagodijo svoje treninge.
O tem, kako združuje šport in sladkorno bolezen, je spregovorila tudi osebna trenerka Lana Matjašič Filipčič. Meni, da nekatere osebnostne lastnosti, ki jih diabetes zahteva od človeka – na primer discipliniranost, vztrajnost in potrpežljivost –, bolnik lahko s pridom izkoristi v različnih življenjskih situacijah.
Sladkorna bolezen je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina oz. pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To oteži prehod glukoze v celice, zato te ne morejo normalno delovati.
V Sloveniji s sladkorno boleznijo sicer živi več kot 120 tisoč ljudi, število pa iz leta v leto narašča. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, najpogostejši je tip 2, ki ga ima približno 90 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo. Praviloma jo odkrijejo v odrasli dobi, medtem ko se sladkorna bolezen tipa 1 večinoma pojavi v zgodnjem otroštvu.
Po besedah Tadeja Battelina, vodilnega slovenskega pediatra diabetologa in predstojnika katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, se na področju raziskav in zdravljenja sladkorne bolezni dogajajo »tektonske spremembe«. Z razvojem tehnologije in umetne inteligence je breme obvladovanja bolezni za bolnika manjše. Obenem zdravniki sladkorno bolezen lahko sedaj odkrijejo že v predsimptomatski fazi, ko znakov bolezni še ni.
V Sloveniji se tako denimo že pripravlja presejalno testiranje za odkrivanje sladkorne bolezni tipa 1. Sladkorna bolezen tipa 2 pa je z novimi zdravili – vsaj v začetni fazi bolezni – ozdravljiva. Ta zdravila žal pri nas še niso na voljo za vse. »To je vprašanje krivde in odgovornosti. Nihče zanalašč ne zboli za sladkorno boleznijo tipa 2. Krivda je tako na nas, ki bolnikom ne omogočimo zgodnjega prepoznavanja bolezni in ustreznega zdravljenja,« je dejal Battelino, ki je bil v razpravi kritičen do Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Po njegovem mnenju bi morala biti zdravila bolnikom dostopna v okviru pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
