Da so sporazum z vlado podpisali danes, je za STA potrdil predsednik Sindikata carinikov Dušan Pečnik.
Zaposleni na Fursu so stavko začeli 22. maja lani. V sindikatu carinikov so začetek najprej napovedali za 13. februar, a so jo nekaj dni prej zamrznili z napovedjo, da bodo počakali na rezultat pogajanj o plačni reformi javnega sektorja.
Med stavkovnimi zahtevami sindikata je bil dvig izhodiščnih plač za pet plačnih razredov za vse uslužbence Fursa.
Maja letos se je nato vlada seznanila s parafiranim sporazumom o načinu reševanja stavkovnih zahtev sindikata carinikov, ki med drugim določa, da se stavkovne zahteve glede plač rešujejo znotraj stebrnih in centralnih pogajanj, specifične zahteve pa bo preučila posebna skupina. Po sporazumu je sindikat stavko zamrznil do 13. septembra.
Vlada se je s sporazumom o reševanju stavkovnih zahtev sindikata carinikov seznanila na današnji seji. Kot so v vladnem uradu za komuniciranje (UKOM) spomnili v sporočilu za javnost, je vlada po začetku stavke poleg imenovanja pogajalske skupine sprejela izhodišča za pogajanja. Ta so privedla do dogovora o sporazumu o načinu reševanja stavkovnih zahtev, s podpisom katerega se bo stavka končala, so zapisali pri UKOM.
Podpis sporazuma uvod v pogajanja z vlado
Predsednik Sindikata carinikov Slovenije Pečnik je za STA potrdil, da je bil sporazum podpisan danes, ni pa še bil objavljen v uradnem listu. Dogovor po njegovih besedah predvideva, da se bodo realizirale vse zahteve glede plačnega sistema.
Zdaj bo treba po Pečnikovih besedah začeti pogajanja glede normativnega dela kolektivne pogodbe za državno upravo. Sindikat carinikov Slovenije je namreč eden od sindikatov, ki so prejšnji teden pristopili k podpisu kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. »Potem nas naslednje leto čakajo pogajanja glede vrednotenja prepovedi in omejitev kot dodatkov, ostale zadeve so pa bile bolj ali manj realizirane skozi pogajanja za plačni sistem,« je dejal Pečnik.
Poleg višjih plač v sindikatu namreč zahtevajo tudi štiriodstotni dodatek k bruto plači zaradi zakonske določbe, da uslužbenci finančne uprave ne smejo opravljati dejavnosti, ki niso združljive z nalogami finančne uprave, ter dejavnosti, ki pomenijo navzkrižje interesov po zakonu o javnih uslužbencih ali drugem zakonu.
