"Na Krasu in v Brdih smo bili deležni pozebe, ki je pri prvih v povprečju pobrala kar 45 odstotkov pridelka, pri drugih pa kakšnih 20 odstotkov. Do težav je nato zaradi padavin prihajalo tudi v času oploditve, preko poletja pa je na vse skupaj vplivala še suša," je dejal Colja, sicer tudi direktor sežanske kleti Vinakras.
V primerjavi s petletnim obdobjem v združenju večjih slovenskih vinarskih podjetij po njegovem ocenjujejo, da je pridelek nižji kar za okoli 35 odstotkov. Količinsko tako slabe trgatve ne pomni, zagotovo je ni bilo v zadnjih 50. letih, je povedal, ob tem pa dodal, da pa se po drugi strani vsaj nad kakovostjo tistega, kar jim je uspelo pridelati, ne morejo pritoževati, saj da gre za vrhunski letnik.
Še eno leto podobnih težav lahko vinarjem povzroči velike težave
Kljub temu pa bi, pravi Colja, še ene take trgatve lahko pomenile velike težave predvsem za tiste večje vinske kleti, ki se ukvarjajo z lastno proizvodnjo grozdja. Stroške s pridelavo imajo velike, nimajo pa dovolj pridelka, kar jim prinaša velike izgube. Še posebej je težava v pomanjkanju belega vina, zato bodo v prihodnjih letih, če ne bo prišlo do boljših letin, trgovci prisiljeni vina nižje kakovosti kupovati v tujini in z njimi polniti police.
S podobnimi težavami so se letos soočili vinogradniki povsod na Balkanu, medtem ko iz Italije, Francije in Španije poročajo o viških pridelka. Kot je spomnil Colja, EU še naprej spodbuja krčenje vinogradov, medtem ko pri nas želimo ravno obratno, a vseeno prihaja do opuščanja vinogradov.
"To je zelo pereča težava, pa tudi struktura vinogradov je drugačna, saj se precej vinogradnikov s to dejavnostjo še vedno ukvarja na pol amatersko. Ta del pa se ves čas krči, saj mladi za to niso več tako zainteresirani, pa tudi ekonomsko se jim ne izplača več," ugotavlja prvi mož slovenskih vinarjev.
Vinarji, vinogradniki in ljubitelji vina se sicer veselijo konca tedna, ko bodo po vsej državi številne martinove prireditve. To je v vinorodnih okoljih pomemben čas, ko se po starih šegah mošt s krstom spremeni v vino. Letošnji dogodki se bodo podaljšali v ponedeljek, saj je martinovo prav na ta dan, policija pa svari pred vožnjo pod vplivom alkohola. Policija namreč v času martinovih praznikov že od začetka tedna pa vse do ponedeljka znova izvaja poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. V primeru obiska praznovanj svetujejo sredstva javnega prevoza, taksije ali druge alternativne načine vračanja z zabav.
Vinarji zaradi slabe letine pričakujejo pomoč države
Glede na vse težave so ti zato za pomoč zaprosili kmetijsko ministrstvo, saj bodo sicer težko preživeli. "Ne gre za neko jokanje, a če ti zmanjka 40 odstotkov pridelka, potem je težko preživeti brez podpore. Kar nekaj držav je v preteklosti za evropsko pomoč že zaprosilo in jo tudi prejelo," je še dejal Colja.
Pomanjkanje grozdja, zlasti belega, se pozna tudi pri odkupnih cenah, ki so letos še dodatno zrasle, v nekaterih primerih, zlasti tam, kje podjetja nimajo zastavljene dolgoročne cenovne strategije, celo za tretjino. V njihovi kleti so sicer grozdje v povprečju odkupovali po 85 centov za kilogram, kar je okoli pet centov več kot leto prej, je še dejal.
Tudi po podatkih statističnega urada letina količinsko podpovprečna
Da je bila letina grozdja količinsko podpovprečna, pravijo tudi na Statističnem uradu RS, kjer razpolagajo s podatkom, da je bila v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let manjša za 15 odstotkov.
Letošnji skupni pridelek naj bi po njihovi oceni znašal okoli 72.000 ton in naj bi bil za okoli osem odstotkov manjši od lanskega. Povprečni pridelek belega grozdja je s 5,1 tone na hektar za petino, pridelek rdečega grozdja pa s 5,2 tone na hektar za 17 odstotkov nižji od povprečja zadnjih desetih let.
Slovenski vinogradniki so sicer lani po podatkih statistikov obdelovali 14.404 hektarje vinogradov, v katerih je raslo nekaj več kot 57 milijonov trsov. Na približno 70 odstotkih površin so pridelovali bele sorte.
Po zadnjih podatkih iz popisa vinogradov se je z vinogradništvom ukvarjalo 28.481 pridelovalcev. Povprečni vinogradnik je v povprečju obdeloval 0,54 hektarja vinogradov, pri čemer je kar 91 odstotkov vseh grozdje pridelovalo na manj kot enem hektarju. Skupno so ti obdelovali 31 odstotkov celotne površine vinogradov v državi.
V tržnem letu 2022/2023 je bilo v Sloveniji po podatkih statističnega urada pridelanih 572.000 hektolitrov vina, od tega so bela vina obsegala dobri dve tretjini 67 odstotkov. Stopnja samooskrbe se je kljub rahlemu upadu proizvodnje zvišala na 92 odstotkov. Razpoložljiva količina vina na prebivalca je znašala 29 litrov, od tega so bela vina predstavljala 69 odstotkov oziroma 20 litrov.
Sicer pa je Slovenija lani izvozila za 19,6 milijona evrov vina, največ v Združene države Amerike (17 odstotkov), Italijo (14) in na Hrvaško (14), uvozila pa za 20,7 milijona evrov vina iz svežega grozdja, največ iz Francije in Italije (iz vsake po 28 odstotkov) ter Severne Makedonije (13).
Za povprečno plačo v slovenskih gostilnah dobimo 74 litrov vina
Statistični urad je ob martinovem postregel še z nekaj zanimivimi podatki. Tako je povprečno slovensko gospodinjstvo v letu 2022 za nakup vina v povprečju porabilo 50,94 evra. Medtem ko smo lani v trgovini za liter namiznega vina odšteli povprečno 2,23, za liter kakovostnega pa 4,71 evra, je slednji v gostinskem lokalu stal 19,52 evra. Za ta znesek je bilo treba lani delati povprečno 135 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 74 litrov kakovostnega vina.
V Sloveniji imamo tudi 22 ulic, ki imajo v svojem imenu besedo vinograd - Cesta med vinogradi, Med vinogradi, Na vinograd, Pod vinogradi, Vinogradniška cesta, Vinogradniška pot in Vinogradniška ulica. V občini Grosuplje pa najdemo tudi naselje Vino, v katerem živi okoli 155 prebivalcev.
